Anyflip Instagram Twitter Youtube   
 slo 
 eng 
 
 

KLINIKE IN ODDELKI

 

Ginekološka klinika

 

KO za reprodukcijo

• Naročanje in obiski

• Neplodnost

• Preiskave

• Zdravljenje

• Operacije

• Zunajtelesna oploditev

• Samoplačniške storitve

• Najpogostejša vprašanja o kontracepciji

 

NEPLODNOST

Kaj je neplodnost?

O neplodnosti govorimo, ko pri paru ne pride do zanositve po enem letu rednih, nezaščitenih spolnih odnosov. O primarni neplodnosti govorimo, ko pri paru še ni prišlo do zanositve; o sekundarni neplodnosti govorimo, ko je par v preteklosti že zanosil, sedaj pa do zanositve ne pride.

Kateri so vzroki za neplodnost?

Vzroke za neplodnost lahko ugotavljamo pri ženski (ženska neplodnost), pri moškem (moška neplodnost) ali pri obeh. Včasih jih ne odkrijemo; tedaj govorimo o nepojasnjeni neplodnosti.

Osemdeset odstotkov vseh vzrokov ženske neplodnosti predstavljajo samo trije vzroki: motnje ovulacije (sindrom policističnih jajčnikov, debelost), endometrioza in tuboperitonealni vzrok z neprehodnimi jajcevodi. Ostali dejavniki so starost ženske, razvojne nepravilnosti maternice, miomi, prekomerna telesna teža, spolno prenosljive bolezni, sistemske bolezni (sladkorna bolezen, obolenja ščitnice), zdravila (antidepresivi, steroidi).

Preglednica : vzroki neplodnosti in njihova pogostost

Kako pogosta je neplodnost?

Natančnega podatka o pogostosti neplodnosti v Sloveniji nimamo, vendar ocenjujemo, da so podatki primerljivi z evropskimi in je neploden vsak sedmi par.

ENDOMETRIOZA

Kaj je endometrioza?
Endometrioza je bolezen, pri kateri pride do pojava sluznici maternice podobnega tkiva izven maternice ter povzroča neplodnost in bolečine. Pojavlja se pri 20-40% neplodnih žensk.

Obstajajo tri različne oblike endometrioze. Peritonealna oblika endometrioze je oblika, pri kateri so prisotna povrhnja endometriotična žarišča na potrebušnici. Z ginekološkim pregledom ali ultrazvočno preiskavo rodil je ne moremo ugotoviti, lahko pa jo ugotovimo z laparoskopijo.

Druga oblika je ovarijska endometrioza s prisotnimi endometriomi  v jajčnikih. Endometriom je cista jajčnika z ovojnico in gosto rjavo vsebino, ki je po izgledu podobna vroči čokoladi. Zato imenujemo endometriome tudi čokoladne ciste. Za razliko od peritonealne lahko ovarijsko ugotovimo z ginekološkim pregledom, potrdimo pa jo z ultrazvočno preiskavo rodil.

Tretja oblika endometrioze je  globoka infiltrativna endometrioza, za katero so značilni čvrsti vozliči endometrioze v vezeh maternice, črevesju, mehurju, sečevodih in nožnici. Definirana je kot endometrioza, ki vrašča v globino več kot 5 mm pod potrebušnico in je zelo pogosto povezana s kronično bolečino.

Kakšne težave povzroča?
Težave, ki se pojavljajo pri endometriozi, so: kronične bolečine v spodnjem delu trebuha, boleče menstruacije (dismenoreja), boleči spolni odnosi (dispareunija), neplodnost. V primeru, ko so endometriotični vozliči pri globoki infiltrativni endometriozi razširjeni po drugih organskih sistemih, se pojavljajo tudi krvavitve iz črevesa (proktoragija) ali krvav urin (hematurija) ob menstruaciji, črevesni krči (tenezmi), težave pri odvajanju blata.

Kako jo odkrijemo?
Ginekolog posumi na endometriozo na osnovi težav. Z vaginalnim pregledom lahko zatipa povečane jajčnike zaradi endometriomov in boleče vozliče, pri pregledu z zrcali pa so včasih vidne tudi modrikaste spremembe, ki prosevajo v nožnico. Medtem ko vaginalni ultrazvok pokaže prisotnost endometriomov, se peritonealne endometrioze z njim ne vidi. Kadar obstaja sum, da globoka infiltrativna endometrioza prizadene razen rodil tudi črevo, mehur in sečevode, je potrebno z dodatnimi diagnostičnimi postopki potrditi ali izključiti morebitno prizadetost teh organov. Dokončna diagnoza endometrioze se postavi z laparoskopijo.

Zaradi vedno večjih težjih primerov endometrioze smo v letu 2013 smo ustanovili Dnevni center za endometriozo (DCE), ki nam omogoča poglobljeno diagnosticiranje endometrioze pred predvideno operacijo in tudi kontrole po operaciji. Smo edini v Sloveniji, ki imamo tak specializiran center, v njem pa sodelujemo glede na potrebe tudi s strokovnjaki drugih področij (npr. abdominalnimi kirurgi, urologi).

Povzeto po knjigi Endoskopske operacije v ginekologiji, urednica Martina Ribič-Pucelj, Didakta 2007.

SINDROM POLICISTIČNIH JAJČNIKOV

Kaj je sindrom policističnih jajčnikov?
Sindrom policističnih jajčnikov je stanje, pri katerem so v jajčnikih številne drobne ciste (drobni folikli z nezrelimi celicami), ki za razliko od foliklov v normalnih jajčnikih ne rastejo in ovulirajo, temveč proizvajajo prekomerne količine moških hormonov, ki se izločajo v kri. Policistični jajčniki so povečani in gladke površine, za razliko od normalnih jajčnikov, ki imajo zaradi oulacij nagubano površino.

Kakšne težave povzroča?
Ženske s sindromom policističnih jajčnikov imajo neredne menstruacijske cikluse (ker ne prihaja do ovulacij), lahko pa tudi znake povišanega nivoja moških hormonov, kot so poraščenost in mozolji. V rodnem obdobju je osnovni problem neplodnost, do katere pride zaradi menstruacijskih ciklusov brez ovulacij (t.i. anovulatorni ciklusi).

Kako ga odkrijemo?
Da lahko govorimo o sindromu policističnih jajčnikov, morata biti izpolnjena dva od treh kriterijev: tipična ultrazvočna slika policističnih jajčnikov (številne drobne ciste, nameščene pod skorjo jajčnika), motnje menstruacijskega ciklusa (dolgi menstruacijski ciklusi nad 35 dni ali brez menstruacij), in/ali znaki povišanega nivoja moških hormonov.

Povzeto po knjigi Endoskopske operacije v ginekologiji, urednica Martina Ribič-Pucelj, Didakta 2007

NEPREHODNI JAJCEVODI

Normalni jajcevodi ulovijo s fimbrijami (posebnimi lovkami) jajčno celico, ki se sprosti iz jajčnika pri ovulaciji. Ob tem pomagajo semenčicam, da potujejo proti jajčni celici in omogočijo prenos oplojene jajčne celice v maternično votlino. V primeru spremenjenih jajcevodov (govorimo o tuboperitonealni neplodnosti), ki so zaradi zarastlin delno ali popolnoma neprehodni, do oploditve ne pride ali pa lahko pride do zunajmaternične nosečnosti. Če so jajcevodi neprehodni takoj ob izhodu iz maternice, semenčeca ne morejo vstopiti v jajcevod. Če so neprehodni na končnem delu, jajcevodi ne morejo uloviti jajčne celice. Včasih se ob tem nabira tekočina (hidrosalpinks) v jajcevodu, kar predstavlja morebiten vir kronične okužbe.

Kaj povzroča neprehodnost jajcevodov?
Neprehodni jajcevodi so najpogosteje posledica vnetja, ki se razširi v jajcevode iz materničnega vratu, maternice ali neposredno iz trebušne votline, npr. ob vnetju slepiča. Najpogostejši povzročitelji so spolno prenosljivi (gonoreja, klamidija). Pomembni dejavniki, ki povzročajo neprehodnost jajcevodov, so še zarastline po predhodnjih operacijah in endometrioza.

Kako ugotavljamo prehodnost jajcevodov?
Večinoma neprehodni jajcevodi ne povzročajo težav. Včasih navajajo ženske v preteklosti vnetje rodil. Z navadnim ginekološkim pregledom se prehodnosti jajcevodov ne da ugotoviti. Morebitne nepravilnosti jajcevodov ugotavljamo s histerosalpingografijo (80% občutljivost), z ultrazvočno preiskavo pa si lahko prikažemo le večje nepravilnosti jajcevodov (npr. hidrosalpings). V primeru nenormalnega izvida nadgradimo preiskavi z laparoskopijo, pri kateri delamo test prehodnosti jajcevodov z modrilom.

PREGRADA MATERNICE

Pregrada maternice spada v skupino prirojenih nepravilnosti maternice in predstavlja najpogostejšo razvojno nepravilnost maternice. Razvojne nepravilnosti maternice povezujejo s spontanimi splavi v prvem in drugem trimesečju, prezgodnjimi porodi, zastojem plodove rasti, nepravilnimi plodovimi legami v nosečnosti in neplodnostjo.

Pregrado ugotovimo z ultrazvočno preiskavo v drugi polovici menstruacijskega ciklusa, odstranimo pa jo s histeroskopsko operacijo (histeroskopska resekcija) z resektoskopom (posebni električni nož). Dvorogo maternico operiramo s klasičnim pristopom (prečni rez trebušne stene nad sramno kostjo) z operacijo metroplastiko.

MIOMI

Kaj so miomi?
So najpogostejše nenevarne (benigne) novotvorbe, ki prizadenejo 20-25% žensk v rodnem obdobju.

Kakšne težave povzročajo?
Lahko povzročajo močne/podaljšane krvavitve, bolečine v spodnjem delu trebuha, pritiskajo na sosednje organe (na mehur, na črevo). V določenih primerih (če so večji od 3 cm ali se bočijo v maternično votlino) lahko povzročijo probleme z zanositvijo.

Kako jih ugotovimo?
Navadno jih ugotovimo pri običajnem ginekološkem pregledu, diagnozo pa potrdimo z ultrazvokom.

Povzeto po knjigi Endoskopske operacije v ginekologiji, urednica Martina Ribič-Pucelj, Didakta 2007

PREKOMERNA TEŽA

Prekomerna telesna teža je opredeljena z indeksom telesne mase – ITM (kg/m2) (ang. body mass index – BMI). Ko je ITM 30 ali več, govorimo o debelosti (razpredelnica 1, oranžna barva). Ocenjujejo, da se delež debelosti v populaciji povečuje;  v Sloveniji naj bi bil 15%*. Debelost povezujejo s srčno žilnimi obolenji, sladkorno boleznijo tipa 2, povišanim krvnim tlakom, hiperlipidemijo, nekaterimi rakavimi obolenji (sluznica maternice, dojka, črevo) in neplodnostjo.

razpredelnica 1:  ITM (glede na telesno težo in višino)

Vpliv debelosti na neplodnost

Estrogeni so hormoni, ki  uravnavajo menstruacijo in pripravljajo maternico za nosečnost. Pretežno nastajajo v jajčnikih, v primeru debelosti pa se dodatno proizvajajo v maščobnih celicah. Povišan nivo estrogenov povzroča hormonsko neravnovesje, ki vpliva (moti) na ovulacijo. Debelost tako povzroča neredne menstrualne cikluse, poveča tveganje za  neplodnosti, zmanjša uspešnost postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo in poviša tveganje za spontani splav. Debelost se pojavlja pri sindromu policističnih jajčnikov in lahko povzroča neplodnost pri moških. Ob tem je potrebno poudariti, da debelost poveča tveganje za povišan krvni tlak in sladkorno bolezen tudi v nosečnosti.

*vir: Tvegana vedenja povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije, Zaletel-Kragelj L. Fras Z. Maučec-Zakotnik J. 2004.

STAROST ŽENSKE

Plodna sposobnost ženske z leti upada. Počasno padanje se začne po 30. in nato hitreje po 35. letu. O tem, kolikšna je še plodna rezerva v jajčnikih, nam pove nivo hormona FSH in število foliklov, ki jih preštejemo pri ultrazvočni preiskavi.

Graf verjetnosti zanositve in neplodnosti v odvisnosti od starosti ženske.  Povzeto po: Management of the Infertile Woman avtorice Helen A. Carcio in The Fertility Sourcebook avtorice M. Sara Rosenthal

HIPERPROLAKTINEMIJA

Prolaktin je hormon, ki nastaja v možganih (v hipofizi) in je v času, ko žena ni noseča, v nizkih količinah v krvi. V primeru nosečnosti je povišan za 10x in vzpodbuja nastajanje mleka.

Kaj je hiperprolaktinemija?
Hiperprolaktinemija je stanje, pri katerem možgani izločajo povišan nivo prolaktina kljub temu, da žena ni noseča. Kaže se v obliki motenj menstruacijskega ciklusa (ni menstruacij, menstruacijski ciklusi daljši od 35 dni), ni ovulacij, prihaja do motenj v delovanju rumenega telesca in neplodnosti. Lahko pride do galaktoreje (nastanek in izločanje mleka pri nedoječi ženski).

Kako določimo nivo prolaktina?
Nivo prolaktina izmerimo z odvzemom krvi. Če je povišan, ponovimo preiskavo z ritmom prolaktina (3x meritev v eni uri, saj je lahko nivo prolaktina povišan zaradi stresa, ki se mu na ta način izognemo). V določenih primerih opravimo še računalniško tomografijo ali magnetno preiskavo glave za iskanje manjših tumorjev, ki proizvajajo prolaktin.

MOŠKA NEPLODNOST

Moške neplodnosti je približno tretjina. Kaže se s slabo kvaliteto semena pri analizi semena (spermiogramu). V 75% povzročajo neplodnost pri moškem vnetja, poškodbe, genetske motnje, motnje v spuščanju moda, po operativnih posegih in nekaterih vrstah zdravljenja (predvsem maligne bolezni), ki lahko povzročijo spremembe v kvaliteti semena. V 25% razlogov ne najdemo. Predvidevamo, da prihaja do motenega razvoja spolnih žlez že pred rojstvom in takoj po rojstvu pred puberteto.