Razlogi za cepljenje proti COVID19, kot jih navajajo zdravniki

Cepiva so naše največje, morda celo edino upanje za to, da se epidemija covid-19 kmalu konča. A novice o razvoju cepiv, ki razveseljujejo stroko, so v zadnjem času pospremili številni zapisi na družbenih medijih, ki med uporabniki širijo dvome o ustreznosti cepiv. Mnogi so skeptični tudi zaradi hitrosti, s katero so cepiva razvili: ali so resnično dovolj varna in učinkovita?

Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc: Cepila sem se zaradi lastne zaščite, ker sodim v rizično skupino. Cepila se bom tudi zato, da pripomorem h koncu te epidemije in k čimprejšnji normalizaciji življenja.

Asist. Tatjana Mrvič: Cepila sem se, ker hočem ostati zdrava, ker bi rada brez strahu in omejitev obiskovala in se družila s sorodniki, ki so stari....ker bi rada končno spet normalno živela, potovala.....

Doc. dr. Mateja Logar: Cepila sem se najprej zato, ker ne želim zboleti. Covid-19 je povsem nepredvidljiva bolezen, ki lahko tudi po blagi akutni bolezni pusti trajne posledice. Drugič: cepila se bom, ker želim zaščitit druge, pa ne samo v bolnišnici, kjer mislim, da je še najmanj možnosti, da na koga prenesem okužbo, saj ves čas skrbno uporabljam osebno varovalno opremo, ampak tudi zaradi mojih doma. Tretjič: cepila se bom, da se bo življenje čim prej normaliziralo, da bom lahko počela stvari, ki me veselijo, da bomo lahko z družino spet šli na potovanja in raziskovanja, da se bom lahko dobila s prijatelji in jih objela. Zato upam, da podobno razmišljajo tudi drugi in se bomo cepili v čim večjem številu.

Doc. dr. Marko Pokorn: Cepil sem se, da zaščitim sebe, svoje bližnje, svoje sodelavce ter svoje bolnike. In to čimprej, preden se navadim na to, da je maska izven bolnišnice nekaj normalnega. 

Vsa vprašanja o cepljenju lahko posredujete na email: info.infekcijska@kclj.si

Odgovore za vas bodo pripravljali zdravniki:

- Prof. dr. Bojana Beovič, dr. med.
- Prof. dr. Matjaž Jereb, dr. med.
- Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med.
- Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med.
- Doc. dr. Mateja Logar, dr. med.
- Doc. dr. Marko Pokorn, dr. med.
- Asist. dr. Mojca Rožič, dr. med.
 

Zanima me kako je s cepljenjem v primeru dojenja. Ga odsvetujete ali prepovedujete? Se je cepiti sploh mozno? Osebno raje izberem cepivo kot bolezen. Bi pomagalo shranjevanje nacrpanega mleka za prve dni po cepljenju?

V času dojenja se lahko cepite. Zaščitna protitelesa bo z mlekom dobil tudi vaš dojenček. Črpanje mleka po cepljenju ni potrebno.

Stara sem 54 let, sem kronični bolnik, težka oblika bronhialne astme, kjer je bilo predvideno zdravljenje z biološkimi zdravili . Prav tako se zdravim zaradi insuficience nadl. žleze- jemljem Hydrocortison. Sem alergik- na Aspirin 2x težka alergijska reakcija, OBČUTLJIVA SEM NA DIKLOFENAK- IZPUŠČAJI, SRBEČICA. Prosim za nasvet glede cepljenja.
Cepivo nima navzkrižne alergenosti z aspirinom in diklofenakom. Glede na to, da boste prejemali imunosupresivno zdravljenje, bi bilo dobro , da se cepite. 

Ali se lahko cepim proti covid 19, če še dojim otroka?
Načelno stališče je, da dojenje ni kontraindikacija in zato tudi doječe matere cepimo.

Pri starosti 16. mesecev sem zbolel za gnojnim meningitisom in sem bil leta 1990 zdravljen pri vas. Po končanem zdravljenju me niso cepili proti oslovskem kašlju, ker da me niso smeli..., zato me zanima, če kdo ve kako je s cepljenjem za covd (sem pa tudi alergičen na aspirin)..če se lahko cepim.

Cepivo nima stranskih učinkov s strani osrednjega živčevja in je varno.

Pred 2 letoma sem imela težjo alergično reakcijo na KAPTOPRIL. Imam povišan RR in jemljem Lacipil, težav nimam. V aprilu 202 sem Kovid prebolela. Ker se želim cepiti, Vas sprašujem ali je alergična reakcija na Kaptopril za cepljenje kontraindicirana?
Proti gripi se redno cepim in nimam težav.

Alergija na Kaptopril ni kontraindikacija za cepljenje

Ali so do cepljenja upravičeni tudi študentje, ki delajo preko Študentskega servisa pri nas na vstopnih točkah?

Do cepljenja bodo upravičeni tudi študentje, ki delajo v UKC.

Koliko časa po cepljenju se odsvetuje nosečnost – 2 naši zaposleni namreč načrtujeta nosečnost?

Slovenska in tuja priporočila svetujejo cepljenje (bazično in/ali s poživitvenim odmerkom) tudi v času planiranja nosečnost, če ste v postopku IVF oz. v času zgodnje nosečnosti.

Kaj v primeru, da bi se okužili s SARS-CoV2 po prvem cepljenju? Verjetno 2. odmerka ne prejme.

Če bo oseba klinično zbolela, se bo drugi odmerek odmaknil, dokler oseba ni klinično zdrava.

Ali je pred cepljenjem smotrno odvzeti bris na SARS-CoV2?

Ne

Vprašanje: V primeru respiratornega infekta (gripe) – koliko po prenehanju simptomov je možno cepljenje?

Takoj, ko je oseba klinično zdrava.

Od leta 2015 je zdravljena z zdravilom GILENYA O,5 mg kapsule 5x/teden. Ima tudi LIMFOPENIJO. Zanima jo, če se lahko cepi proti COVID-u?

MS sama po sebi še ne pomeni, da se ne smete cepiti. Ni skrbi, da bo cepivo povzročilo MS, sprožilo ponovitev bolezni ali poslabšalo simptome. Resnično je treba spodbuditi  vse z MS, da se cepijo, razen če zaradi zdravil, ki jih prejemajo, to ni kontraindicirano. Pfizerjevo cepivo ni živo cepivo, zato ni kontraindicirano pri ljudeh z oslabljenih imunskim odgovorom, možno pa je, da je pri teh ljudeh cepivo manj učinkovito kot pri zdravih ljudeh.

Zanima nas tudi za 53 let staro osebo, ki ima luskavico, kronično urtikarijo in Hashimoto tiroiditis.

Ni zadržkov za uporabo cepiva.

Ali je potrebno osebe, ki so bile cepljenje proti COVID še testirati, mogoče do drugega cepljenja?

Strategija testiranja pri cepljenih osebah še ni dorečena, nedvomno bo testiranje potrebno vsaj do časa, ko naj bi se vzpostavila zaščita, to je teden dni po drugem odmerku.

Zanima me, kdaj po prebolelem COVID -u se je priporočljivo cepiti, oziroma če se pred cepljenjem kontrolira količina protiteles? ( prebolela sem COVID in imam poz. rezultat na protitelesa).

Priporočam cepljenje po najmanj 3 mesecih od konca bolezni, lahko tudi kasneje. Pred cepljenjem ni potrebno kontrolirati nivoja protiteles.

Sodelavko zanima, če tri tedne po prebolelem COVID - še nimaš protiteles ali je možno, da ponovno zboliš, ali si si dal protitelesa prehitro kontrolirat?

Priporočam cepljenje po najmanj 3 mesecih od prebolelega covida. Povsem možno je, da bo titer pri sodelavki še porastel.

Prosim vas za pomoč pri odločitvi za cepljenje proti COVD 19. Odkar je bilo organizirano cepljenje proti gripi v UKCL, sem se vedno cepila, do nekaj let nazaj. Pred štirimi (petimi) leti sem še isto popoldne  v  levem stopalu popolnoma izgubila občutek za dotik in bolečino, kar je trajalo približno 14 dni in se od takrat ni nikoli več ponovilo. Sicer sem velik zagovornik cepljenja, vendar me je od takrat pošteno strah. Ne vem, ali so senzorične pareze opisane v povezavi s cepljenjem ali je bil razlog kje drugje. Prosim vas za odgovor ali naj se cepim proti Covidu 19 ali je izguba občutka za dotik in bolečino v stopalu (po cepljenju) kontraindikacija.

Vsekakor so demielinizacije lahko povezane s cepljenjem, vendar pa ne nastanejo tako hitro po cepljenju in tudi ni pravil, da bi se ponovile. Trenutno cepivo, ki ga uporabljamo, ni imelo teh stranskih učinkov.

Sem alergik dobrih 25 let, praktično odkar delam v UKC. Pršice, mačja dlaka, cvetni prah, pelodi trav, breza, leska.... pomlad je zame zanimiva. Proti koncu zime začnem jemati antihistaminike, da je vsaj malce znosno, če pa me doleti seneni nahod v grdi obliki, lahko zbolim tudi z bronhitisom, kar je kar pogosto. Posledično sem tudi astmatik, trenutno jemljem Foster, a dejansko že dolgo časa nisem imela resnih astmatičnih težav. Edina resna težava je bila pred leti, ko sem zaradi Tritaca dobila angioedem. Prebrala sem si članek prof. Ihana, kjer nekih natančnih informacij o skupinah, kjer jim je cepljenje odsvetovano nisem dobila, razen nosečnice in alergične na spojino v cepivu in me zdaj zanima, ali so moje alergije težava za cepljenje, ali ne?

Alergija na hrano in zdravila ne predisponira k alergični reakciji na cepivo. Tudi Tritace nima take sestave kot cepivo. Menimo, da je cepljenje varno.

Po poškodbi sem zbolel za PE in PI. Seveda sem sedaj na terapiji in sicer Eliquis 5mg. Ob vsej situaciji resno razmišljam o cepljenju in v tem delu vas prosim za vaše mnenje glede na mojo situacijo. 

Odgovor: V primeru bolezni covid imate večje tveganje za trombotične dogodke, cepljenje priporočam.

Star sem 34 let in sem hematološki bolnik. Prosil bi Vas za mnenje, ali je primerno, da se cepim proti koronavirusu ali ne. Novembra 2018 so mi odkrili akutno levkemijo Zdravljen sem bil s kemoterapijami in obsevanji. Marca 2019 sem imel presaditev krvotvornih matičnih celic in sem prejemal Sandimmun. Trenutno imam zgolj naslednja zdravila: Valtrex, Folacin, B-kompleks, Plivit D preventivno pa jemljem še Omega 3 kapsule. Po presaditvi KMC še nisem bil cepljen proti nobeni bolezni (rdečke, tetanus, davica, gripa, klopni meningitis…), saj je osebna hematologinja to odsvetovala, da ne bi cepivo pri meni sprožilo nasprotne učinke. Tokrat svetujejo, da se cepim proti covid-19.  

S strani vaše osnovne bolezni in terapije ni kontraindikacij za cepljenje. Možno je sicer, da je cepivo nekoliko manj učinkovito, kot bi bilo pri sicer povsem zdravi osebi.

Če sem prebolel blago Covid19, kdaj se lahko zdaj cepim proti covid 19, gripi, pa recimo KME itd?

Po preboleli okužbi se lahko cepite proti drugim boleznim. Pomembno je, da niste več v kužnem odbdobju.

Naši sodelavci sprašujejo, če je cepljenje proti Covid 19 priporočljivo (primerno) tudi za osebe, ki so na bioloških zdravilih - ena kolegica ima psoriazo, druga pa revmatoidni artritis.

Biološka zdravila niso kontraindikacija za cepljenje, prav tako ne osnovne avtoimune bolezni. Možno pa je, da je učinkovitost cepiva nekoliko manjša kot pri zdravi populaciji.

Miti in resnice o cepivih proti COVID-19

V nadaljevanju povzemamo besedilo ugledne klinike Mayo, v katerem so ovrgli nekaj mitov o cepivih proti covid-19, ki se te dni širijo še hitreje kot virus sam … Čeprav nobeno cepivo ni 100-odstotno učinkovito, je cepljenje vedno dobra izbira, saj prednosti pri zdravih ljudeh prevladajo nad tveganji. Tudi strah, da bi nam genski inženiring pod pretvezo cepiva trajno spremenil genski zapis ter vplival na naše misli, telesne funkcije in počutje, je odveč.

MIT: »Cepiva niso varna, ker so jih tako hitro razvili in testirali.«

DEJSTVA: Številna farmacevtska podjetja so v razvoj cepiv proti covid-19 vložila veliko sredstev, saj je pandemija ustavila tako rekoč ves svet. Tudi zato je bilo možno hitreje in učinkoviteje delati, kar pa ne pomeni, da so lahko zaobšli varnostne postopke ali se izognili testiranjem.

MIT: »Covid-19 sem že prebolel, zato se mi ni treba cepiti.«

DEJSTVA: Trenutno še ni dovolj podatkov o tem, kako dolgo po okužbi smo zaščiteni pred vnovično okužbo s t. i. naravno imunostjo. Zgodnji dokazi kažejo, da naravna imunost na covid-19 ni dolgotrajna, a zaenkrat tega še ni mogoče trditi z gotovostjo. Na kliniki Mayo priporočajo cepljenje tudi tistim, ki so covid-19 že preboleli, a svetujejo, naj cepljenje odložijo za približno 90 dni po prvi diagnozi. Tistim v karanteni po bližnjem stiku z okuženim ali tistim, ki kažejo simptome covid-19, cepljenje odsvetujejo.

MIT: »Cepiva proti covid-19 imajo resne stranske učinke.«

DEJSTVA: Pri cepivih proti covid-19 poročajo o kratkoročnih blagih ali zmernih reakcijah, ki se razrešijo brez zapletov ali poškodb. Pri 15 odstotkih cepljenih je bil to boleč predel cepljenja, pri približno polovici pa so se pojavile sistemske reakcije, predvsem glavobol, mrazenje, utrujenost, bolečine v mišicah ali povišana telesna temperatura, ki je trajala dan ali dva. Ti stranski učinki pa v resnici kažejo, da se imunski sistem dobro odziva na cepivo, in so pogosti tudi pri ostalih cepljenjih.

MIT:»Po cepljenju proti covid-19 mi ne bo treba več nositi maske.«

DEJSTVA: Morda bo trajalo dolgo, preden bodo lahko vsi, ki se želijo cepiti, prišli na vrsto. Pomembno je vedeti tudi, da cepivo sicer ščiti pred boleznijo tistega, ki je bil cepljen, ni pa znano, ali je lahko tudi po cepljenju še vedno prenašalec bolezni. Dokler o delovanju cepiva ne bo znanih več podrobnosti, je treba še naprej upoštevati varnostne ukrepe, torej nositi zaščitno masko, paziti na varnostno razdaljo in si pogosto umivati roke.

MIT: »Več ljudi bo umrlo zaradi posledic cepljenja proti covid-19 kot zaradi virusa samega.«

DEJSTVA: Čeprav mnogi trdijo, da se nima smisla cepiti za bolezen s tako nizko stopnjo smrtnosti, je treba poudariti, da 1-odstotna smrtnost pomeni, da je covid-19 desetkrat bolj smrtonosen kot sezonska gripa. 

Klinični poizkusi kažejo, da so, kot že omenjeno, stranski učinki cepiva le kratkoročni blagi ali zmerni. Pomembno je tudi dejstvo, da po cepljenju nisi okužen s covid-19, saj ne gre za t. i. živo cepivo. Poleg tega, da se cepimo zato, da ne bi zboleli, je pomembno tudi, da preprečimo širjenje virusa in okužbe, ki bi lahko vodile v dolgoročne posledice za zdravje soljudi.

MIT: »Cepiva proti covid-19 so razvili, da bi nadzirali ljudi prek mikročipov v možganih.«

DEJSTVO: Mikročip v cepivih ne obstaja in s cepivi ne bodo sledili ljudem ali zbirali njihovih osebnih podatkov. Ta mit se je na spletu rodil spomladi, potem ko je milijarder Bill Gates dal izjavo o digitalnih certifikatih glede cepljenja, ki pa z mikročipi in omenjenimi cepivi nimajo nikakršne povezave.

MIT: »Cepiva proti covid-19 lahko spremenijo naš DNK-zapis.«

DEJSTVA: Cepiva, ki bodo, kot kaže, prva na tržišču, so tipa »messenger RNA«, krajše mRNK. Če poenostavimo, ta delujejo tako, da celicam v telesu sporočajo, kako izdelati virusni protein, ki sproži imunski odziv telesa. Vbrizgavanje mRNK v telo na noben način ne vpliva na DNK celic, saj mRNK telo hitro razgradi in se je znebi kmalu po tem, ko opravi svoje delo, torej ko celice proizvedejo dovolj virusnega proteina, da sproži nastanek protiteles.

Vir: Klinka Mayo

Nazadnje posodobljeno: 18.1.2022