Linkedln Instagram Twitter Youtube   
 slo 
 eng 
 
 

KLINIKE IN ODDELKI

 

Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja

 

HIV

• HIV/AIDS v Sloveniji

• Živeti življenje

• Testiraj in hitro zdravi

• Metoda TDF/FTC

• Seznam ambulant

 

HIV/aids v Sloveniji

Dandanes je bolezen povsem nekaj drugega, kot je bila pred 20 in več leti

V Sloveniji je danes okužba z virusom HIV nekaj povsem drugega, kot je bila ta bolezen pred dvajset in več leti. Uspehi na področju zdravljenja in obvladovanja bolezni so namreč fantastični, težko je najti ustrezen presežnik. Še vedno pa poudarjamo, da morajo oboleli priti do nas pravočasno in da redno uživajo zdravila.

Funkcionalna ozdravitev; učinkovito zdravljene, osebe niso več kužne

Osebe, ki jih zdravimo, so praktično funkcionalno ozdravljene. Enako pomembno je, da osebe, ki jih učinkovito zdravimo in imajo nezaznaven virus v krvi (nezaznavnost = neprenosljivost; n = n), niso več kužne. Ne ogrožajo svoje okolice in virusa ne širijo na druge osebe! Torej ni prav nobene potrebe, da bi jih stigmatizirali, označevali in potiskali na rob družbe. Stigma in diskriminacija sta povezani s (pre)poznim testiranjem, saj zaradi stigme posamezniki pogosto sami sebe ne prepoznajo kot »skupino tveganja«, čeprav imajo, denimo, istospolne odnose, se imajo za heteroseksualce. Stigma in diskriminacija sta povezani s prepoznim zdravljenjem, slabim sledenjem zdravniškim navodilom in podobno.

Stigma je posledica neznanja

Stigma ima izrazito negativen vpliv na paradigmo 90 % – 90 % – 90 %, kar je cilj Svetovne zdravstvene organizacije do leta 2020 in predstavlja prizadevanja, da bi na določenem geografskem področju poznali 90 odstotkov okuženih, jih od tega 90 odstotkov zdravili in da bi 90 odstotkov zdravljenih imelo nezaznaven virus v krvi. V Sloveniji smo na 70 % – 95 % – 95 %, to pomeni, da smo najbolj šibki pri prepoznavanju okuženih! Zato pogosto rečem: »Testirajte se, ostalo bomo naredili mi!«

Režimi zdravljenja

Režimi zdravljenja so vse bolj učinkoviti in čedalje bolj prijazni do oseb s HIV. Večina pri nas prejema eno tableto dnevno. Zdravila imajo dobro toleranco, večinoma je uživanje tablet neodvisno od hrane, z malo kratko- in dolgoročnih neželenih učinkov, malo součinkov z drugimi zdravili, kar je bil vse donedavnega vsakdanji problem.

Hitrejše staranje ali ko-morbidnosti

Seveda pa ne moremo reči, da pri oskrbi tovrstnih oseb ni nobenih problemov. Življenjska doba se je močno podaljšala. Ugotavljamo pa, da se pri osebah s HIV, tudi če jih zdravimo, bolj zgodaj pojavljajo bolezni, ki so značilne za starejšo populacijo, kot so kardiovaskularne bolezni, bolezni presnove, bolezni ledvic, jeter, določene rakave bolezni, osteoporoza itd. ali ko-morbidnosti. Kljub učinkovitemu zdravljenju je njihov imunski sistem še vedno minimalno aktiviran, zato je ves čas prisotno minimalno vnetje, ki je vzrok za pospešene procese ateroskleroze. Na te bolezni in pojave moramo biti pri osebah s HIV bolj pozorni (npr. na koncentracijo holesterola v krvi, krvni tlak, pojav sladkorne bolezni itd.). Zelo pomembno je svetovanje, preprečevanje in ko je »že prepozno«, prepoznavanje in ustrezno zdravljenje tovrstnih zapletov.

Ko-infekcije (hepatitis B, hepatitis C, spolno prenosljive okužbe)

Določen delež naših varovancev ogrožajo tudi ko-infekcije, ne samo hepatitis C in B, ampak predvsem druge spolno prenosljive okužbe (SPO), kot so sifilis, gonoreja, okužbe s humanim virusom papiloma, klamidije itd. Zelo pomembno je tudi svetovanje, saj številni obdržijo svoje navade glede spolnega vedenja in so zato bolj dovzetni za tovrstne bolezni.

Kaj pričakujemo v prihodnosti?

Farmacija razvija tableto, ki jo bo treba zaužiti samo enkrat tedensko, injekcije, ki se jih bo dajalo v mišico vsake dva do tri mesece in podkožni implantat, kjer bo treba dodati zdravilo na vsakih šest do dvanajst mesecev.

Kombinirana preventiva

Glavno težišče boja proti HIV/aidsu pa je še vedno preventiva, kjer je še kako pomembno pravilo bolje preprečevati kot zdraviti. Na prvem mestu je še vedno svetovanje po sistemu A (Abstinenca), B (Bodi zvest) C (ang. Condomes; Kondomi) in D (angl. Drugs; Zdravila). Treba se je držati nekaj enostavnih pravil, skoraj že dogm, da se ne okužiš. Kondom ne ščiti samo pred HIV, temveč tudi pred drugimi SPO!

Zdravila niso pomembna samo za zdravljenje, ampak imajo enakovreden pomen tudi v preventivi:

  • Metoda »testiraj in hitro zdravi« je pri kombinirani preventivi daleč najbolj učinkovita. Osebe, ki se učinkovito zdravijo in imajo nezaznaven virus v krvi, praktično niso več kužne (nezaznavnost = neprenosljivost; n = n). Zato je zelo pomembno, da se okužba ugotovi čim bolj zgodaj, kar je pomembno za okuženega zaradi daljše pričakovane življenjske dobe in bolj kvalitetnega življenja, kot tudi za družbo (okužba se ne širi).
  • Prenos virusa iz okužene nosečnice na novorojenca z zdravili zmanjšamo na manj kot 0.5 odstotka.
  • PEP (zaščita po izpostavitvi, angl. Post-Exposure Prophylaxis): štiritedenska zaščita z zdravili po izpostavitvi virusu v zdravstvu (denimo pri vbodu z iglo, ki vsebuje okuženo kri) ali izven zdravstva (denimo po nezaščitenem spolnem odnosu z okuženo osebo), ki jo uvedemo v prvih 72 urah po »incidentu«, zaščiti izpostavljenega v več kot 90 % primerov.
  • PrEP (zaščita pred izpostavitvijo, angl. Pre-Exposure Prophylaxis): ta preventivna metoda je uporabna predvsem za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM) z zelo tveganim vedenjem. Na kliniki smo avgusta 2018 začeli s projektom PrEP. Ključno pri tem projektu je, da osebe, ki so v našem prostoru najbolj izpostavljene okužbi s HIV, pridejo do nas! S tem se poveča možnost, da jih testiramo na HIV in druge SPO, da jim svetujemo glede varne spolnosti in v končni fazi tudi damo zdravila proti virusu HIV. Tako dosegamo najbolj ogroženo populacijo v našem prostoru in preprečujemo okužbo s HIV. V raziskavo smo vključili 70 oseb.

Ključni problem naše epidemije

Večina varovancev naše klinike se je okužila v Sloveniji. Največjo težavo predstavljajo osebe, ki ne vedo za svojo okužbo in ključni problem ostaja, kako priti do njih in jih prepričati, naj se testirajo. Pomembna je edukacija splošne populacije, edukacija populacije s tveganim vedenjem ter testiranje oseb, od katerih so se naši varovanci okužili.

In še enostaven nasvet za vse: če menite, da bi bili lahko okuženi, se pojdite testirat, nič-razmišljati-samo-testirajte-se!!!

Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med.,
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKCL,
Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo, MFUL

BV_CerfOznake_EN15224_B