Instagram Twitter Youtube   
 slo 
 eng 
 
 

KLINIKE IN ODDELKI

 

Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja

 

Naročanje in obiski

 

Samoplačniško testiranje COVID19

 

Koronavirus COVID-2019

 

HIV

 

koronavirus COVID-2019

V sredo, 4. marca 2020, smo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja sprejeli prvega pacienta z boleznijo COVID-2019. 12. marca 2020 ob 18.00 je bila z Odredbo o razglasitvi epidemije s SARS-CoV-2 oziroma COVID-19 na območju Slovenije razglašena epidemija, zaradi katere se je spremnil način dela zdravstvenih inštitucij.

Obiskovalce in bolnike s sumom na okužbo prosimo, da zanesljivo upoštevajo navodila pristojnih inštitucij.  V UKC Ljubljana velja prepoved obiskov in spremenjen hišni red.

Najpogostejša vprašanja o koronavirusu COVID-2019

Po prvem valu okužb je v družbi zavladalo prepričanje, da bo novi koronavirus vsaj do jeseni miroval, nato pa so se začeli pojavljati novi primeri že sredi poletja. S prihajajočo sezono prehladnih obolenj z gripo na čelu bi se lahko razmere katastrofalno poslabšale in usodno obremenile zdravstveni sistem. Z infektologinja doc. dr. Mateja Logar, dr. med. (oziroma avtorjem, ki je podpisan) s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja smo prirpavili odgovore na nekaj najpogostejših vprašanj o novem koronavirusu.


DELOVANJE ZDRAVSTVA

Mnogi se sprašujejo, zakaj je zdravstvo na robu kolapsa. Gledalka na primer trdi, da je bilo februarja v bolnišnicah 700 ljudi hospitaliziranih zaradi gripe, zaradi covida je zdaj hospitaliziranih denimo danes 242 bolnikov. Vsak dan o tem govorimo, ponovimo še enkrat. Zakaj je zdravstveni sistem ogrožen?

Jaz sicer ne vem, od kod je ta podatek 700 hospitaliziranih bolnikov z gripo, ker lanska sezona gripe je bila sorazmerno blaga in pravzaprav nismo imeli večjih težav, tako kot smo imeli eno leto pred tem. Kar je težava zdravstvenega sistema v Sloveniji, je, če gledamo podatke, smo bolj na repu evropskih podatkov glede na število postelj na prebivalca. Še slabši smo kar se tiče enoposteljnih sob, še slabši smo kar se tiče postelj na intenzivni terapiji, tako da to so vse omejitveni dejavniki. Poleg tega pa vemo, da je bila kadrovska zasedba že pred pojavom covida 19 na meji, tako da trenutno delujemo na prerazporejanju. Tukaj gre za to, da lahko oskrbimo toliko in toliko bolnikov s covidom 19, ne da bi bili prizadeti drugi bolniki. Ko bomo morali oziroma zdaj, ko moramo večati število postelj za bolnike s covid 19, moramo seveda ukinjati elektivni program, kar pomeni, da se bodo na ta način spet podaljšale čakalne dobe oziroma da nekateri bolniki, ki bi potrebovali zdravljenje zaradi drugih bolezni v tem trenutku ne bodo mogli takoj priti v bolnico, tako kot bi sicer.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 16. 10. 2020)

Ali vlada ob perečem pomanjkanju kadra razmišlja o mobilizaciji zdravstvenega kadra? 

Seveda bi ga morali ustrezno plačati, če bi bila urna postavka 10 evrov na uro, bi, kot pravi gledalka, študentje in drugi, ki zdaj iščejo delo drugje, še kako radi pomagali. Predvsem potrebujemo izkušen zdravstveni kader. Bolniki s covidom-19, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, so sorazmerno hudo bolni, še bolj pa tisti, ki potrebujejo zdravljenje na oddelkih za intenzivno terapijo. Vlada razmišlja, da bi pripravila pravne podlage, s katerimi bi bilo mogoče premeščanje zdravstvenih delavcev s tistih ustanov in oddelkov, programov, kjer je dela nekoliko manj, na oddelke, kjer se je zaradi covid-19 obseg dela povečal. Nekaj podobnega je smiselno tudi v domovih za starejše, socialnovarstvenih zavodih, kjer že poteka pristop, da pridejo na pomoč delavci iz drugih domov v regiji. Vsekakor pa mora biti delo – tudi za to se zdravstveni delavci zavzemamo – s covidnimi bolniki dodatno nagrajeno, ker je to delo do neke mere tvegano.

Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)

Vsako leto imamo v času razsajanja gripe veliko hospitaliziranih ljudi. Zakaj je zdaj, ko imamo 138 hospitaliziranih, problem toliko večji? Zakaj so bolnišnice na robu zmogljivosti?

Glede na obravnavo ti dve bolezni vseeno nista isti. Večina ljudi je imela vsaj enkrat v življenju že gripo, ima neko odpornost, nekaj jih je cepljenih in imamo tudi možnost terapije. Tudi zaradi običajne gripe ljudi ne hospitaliziramo. Hospitaliziramo ljudi, ki imajo zaplete po gripi. Grdo ali lepo: te ljudi lahko tudi bolj natlačimo v bolnico, ker se ne bojimo toliko prenosa okužbe. V primeru covida-19 so kapacitete omejene: najprej moramo imeti arhitekturno kolikor toliko ustrezen oddelek: ločene čiste in nečiste poti. Sobe bi morale skoraj obvezno imeti predprostor, zelo redko ga imajo. Težko je imeti večje število ljudi v sobi. Kapacitete so skorajda prepolovljene. Kot je že povedal naš generalni direktor, približno dobrih 20 postelj zasedajo ljudje, ki še bodisi nimajo te okužbe, pri katerih še čakamo, ali se bo okužba razvila, karantenski bolniki, ki jih v sistemu ne vidimo, in pa bolniki, ki pridejo z okužbami dihal in ali vročino in čakamo na izvide, da vidimo, kaj se bo pokazalo. In te ljudi premestimo na druge oddelke. Kar zadeva kader, imamo težavo, saj potrebujemo skorajda dvakrat več kadra za enega bolnika kot za običajno nego drugih bolnikov.

Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)


TESTIRANJE

Kako je s primernostjo testov PCR? Kaj nam opravljen test pravzaprav pokaže? V javnosti je veliko pomislekov, ali so ti testi sploh uporabni? 

To je trenutno najbolj občutljiv in specifični test. Lastnosti testa merimo z dvema statističnima spremenljivkama, to sta specifičnost in občutljivost. Je še nekaj drugih testov, s katerimi imamo z diagnostiko drugih bolezni slabše izkušnje. Test ni stoodstotno enoznačen. Lahko recimo negativen test ne pomeni okužbe, zlasti če ga naredimo prezgodaj. Pozitiven test pa ne pomeni nujno, da je oseba kužna s koronavirusom, ker gre lahko za neko staro zadevo. V takšnih primerih moramo upoštevati klinično presojo. Če ima nekdo klinične znake okužbe, ne glede na negativne teste, če ima ustrezne laboratorijske izvide, druge in pa rentgensko sliko pravo, ga zdravimo, kot da ima okužbo s SARS-CoV-2. In velikokrat to okužbo tudi potrdimo s testi kakšnega drugega biološkega materiali ali s socierološkimi testi. Če je test pozitiven, moramo upoštevati, ali ima nekdo simptome ali jih je imel in kdaj so ti simptomi prenehali. Takrat se odločimo, ali je oseba kužna ali ne.

Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)

Ali torej ni nujno, da pozitiven rezultat dokazuje okužbo? So potrebne še druge klinične preiskave?

Če je pozitiven, pokaže, da se je nekdo z virusom srečal. Zelo verjetno je imel tudi vsaj blage simptome. Lahko da je bil celo asimptomatski, kar je sicer bolj redkost, če je dolgo test pozitiven. Zelo redko pa pride do laboratorijske napake. Bolj je prisotna pri negativnih testih. To je pa odvisno od tehničnih lastnosti.

Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)

Kako je s hitrimi testi, v kolikšni meri jih uporabljamo, komu so namenjeni?

Govorimo o več vrstah. Če govorimo o dokazovanju nukleinske kisline, so to testi, ki še vedno veljajo za najnatančnejše. Obstajata vsaj dve vrsti teh hitrih testov. Eni so v Sloveniji že ves čas prisotni, za druge si zelo prizadevamo, da bi jih uvedli ali vsaj na neki način pridobili. Ti testi imajo enake lastnosti kot PCR-testi. Drugi hitri testi, t. i. antigenski testi, so kar v redu. Ampak moramo dobro poznati lastnosti testa, tako da moramo biti še pazljivejši kot pri PCR-testih.

Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)

Gre za teste, ki se že vrsto let uporabljajo v diagnostiki okužb – pretežno virusov, v manjši meri bakterijskih okužb. Test je rutinski in neraziskovalen. In ga v samem principu poznamo in znamo uporabljati v obravnavi bolnikov.

Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)


POSLEDICE

Koliko pri ljudeh, ki so preboleli covid 19, virus poškoduje pljuča?

Predvsem pri tistih, ki potrebujejo kisik ali pa celo zdravljenje s pomočjo mehanske ventilacije, pride do kar hudih poškodb. Moramo pa vedeti, da tudi pri tistih, ki imajo blag potek bolezni, kar nekaj časa vztrajajo bolečina v prsnem košu, huda zadihanost, tako da v zdajšnjem obdobju že nekaj vemo o tem, kar se je dogajalo v spomladanskih mesecih. Vsekakor vemo, da so spremembe prisotne po slikanju nekje tri mesece pri večini, pri nekaterih pa še dlje. Tako da spremembe so prisotne dolgo časa in so izrazite.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 16. 10. 2020)

So spremembe pluč tudi pri mlajših ljudeh, ki so ga preboleli v blažji obliki?

Tudi tukaj pri nekaterih mlajših ostaja nekaj sprememb na pljučih, seveda bolj kot smo bolni. Večja kot je potreba po kisiku večja je tudi sprememba na pljučih.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 16. 10. 2020)


ZDRAVLJENJE

Se je način zdravljenja bolnikov s COVID-19 v zadnjih mesecih s pridobivanjem vedno novih znanj spremenil? Na kakšno terapijo in zdravila stavijo infektologi ta hip?

Bistvenih sprememb ni, specifičnega zdravljenja še vedno nimamo, v teh mesecih pa smo pridobili izkušnje, ki nam pomagajo k boljši oskrbi bolnikov. Zavedamo se, da potrebujejo sorazmerno dolgo hospitalizacijo v primerjavi z drugimi okužbami dihal. Pri večini gre za podporno zdravljenje, torej nadomeščanje tekočine, oskrbo s kisikom, po potrebi zdravila za zniževanje povišane temperature in analgetike.

Pri tistim s hujšim potekom bolezni, kjer pride do potrebe po mehanski ventilaciji, se odločamo za zdravljenje z remidisivirjem, ki je tako v ZDA kot Evropi edino registrirano zdravilo, namenjeno zdravljenju bolnikov s covid-19; na voljo je favipiravir, zdravilo z Japonske, predhodno uporabljano za zdravljenje gripe, namenjeno tistim, ki nimajo zelo hudega poteka bolezni, a imajo dejavnike tveganja, da bi lahko prišlo do zapletov in težjega poteka; tu je še deksametazon, ki se kaže kot učinkovito zdravilo pri preprečevanju poslabšanja pri bolnikih, ki že potrebujejo kisik, tako da ne pride do potrebe po mehanski ventilaciji.

Kaj pa cepivo, kakšne so realne možnosti, da ga uspešno razvijejo v kratkem?

Kar nekaj potencialnih cepiv je že v klinični fazi raziskave na večjem številu ljudi, pri cepivih pa je situacija žal taka, da samo šest odstotkov izmed tistih, ki pridejo do te faze, tudi v resnici pride na tržišče, tako da je trenutno možnost, da pride eden ali nobeden. Pri cepivu je pomembna učinkovitost, torej da z njim dosežemo ustrezno zaščito, ne smemo pa pozabiti na to, da mora biti tudi varno. Podatki začetnih kliničnih raziskav kažejo na dobro imunogenost, torej da prejemniki cepiva tvorijo protitelesa, na živalskih poskusih se je izkazalo, da je učinkovito tudi pri preprečevanju okužbe, za ljudi o tem še nimamo jasnih podatkov. Zdaj pa bodo večje raziskave na prostovoljcih pokazale tudi, kako je s stranskimi učinki.

Je cepljenje proti gripi to sezono še bolj pomembno?

Vse nas skrbi, kakšna bo situacija pozimi, ko imamo še povečano število obolelih za gripo. Za to bolezen pa k sreči imamo cepivo, za katero vemo, da je varno in ga priporočamo vsem, predvsem pa tistim, ki imajo večje tveganje za težji potek bolezni, torej starejšim od 65 let in tistim s pridruženimi kroničnimi boleznimi.

V delu družbe vlada prepričanje, da stroka z opozorili glede nevarnosti koronavirusa pretirava, da so bili tudi spomladi sprejeti ukrepi pretirani.

Spomladanski ukrepi so bili zelo učinkoviti, saj smo v relativno kratkem času uspešno zamejili širjenje okužbe, ki se je najprej širila eksponentno. Ko smo jih sprostili in malo pozabili na prisotnost virusa, pa so se hitro začeli pojavljati novi primeri, kar potrjuje, da so bili ukrepi utemeljeni. Zaenkrat skušamo z blažjo obliko ukrepov vzdrževati čim bolj normalen način življenja, če bo število okužb spet hitro naraščalo, pa jih bo treba zaostriti.

Tudi zaščitne maske so bile že večkrat jabolko spora. Medtem ko se nekateri upirajo nošenju, so jih drugi vzeli kot modni dodatek. Pa vendarle obstajajo nekakšna pravila, kakšne naj bodo maske, da sploh nudijo zaščito …

Navadne bombažne maske ščitijo druge pred nami, torej če smo mi okuženi, preprečijo, da bakterij ne širimo v svojo okolico. Pomembno pa je, da je maska iz ustreznega materiala, takšna iz svile ali gaze zelo slabo ščiti, saj prepušča veliko delcev. Najbolj ustrezne so maske iz tkanine, iz kakršne šivajo bombažne majice, ali pa iz blaga kuhinjske krpe, te nudijo primerljivo zaščito kot kirurške maske. Je pa treba za masko tudi ustrezno skrbeti, pravilno mora biti nameščena, vsak dan jo moramo oprati, in to vsaj na 60 stopinjah in jo tudi prelikati. Sicer ostanejo vsi virusi in bakterije na površini maske, z dotikom pa jih prenesemo v okolico in na ta način posredno omogočimo širjenje virusnih in bakterijskih okužb.

Znana so priporočila stroke: nošenje mask, umivanje rok, vzdrževanje razdalje ... Kaj pa prehranski dodatki, ki naj bi okrepili odpornost organizma na okužbe?

Žal čudežnega zdravila, ki bi nas obvarovalo pred virusnimi okužbami, ni. Je pa vsekakor smiselno, da skrbimo za svoj imunski sistem: se redno gibamo v naravi, dovolj spimo, uživamo zdravo prehrano. Prehranska dopolnila pri tem nimajo prave dodane vrednosti.

V kolikšni meri je z vidika stroke merjenje telesne temperature pred vstopom na delovno mesto za boj proti koronavirusu učinkovit in smiseln ukrep?

Merjenje telesne temperature je smiselno, če spremljamo tudi druge klinične znake in simptome, ki so značilni za covid-19. Sama povišana telesna temperatura je sicer eden izmed najpogostejših znakov pri ljudeh, ki prebolevajo covid-19 in se pojavi pri več kot 90 % bolnikov.

Kako je s temperaturo pri ljudeh, ki znakov okužbe nimajo in jih ne kažejo?

Ljudje, ki niso okuženi, nimajo bolezenskih znakov in tudi ne širijo okužbe, ker niso okuženi. Če mislite asimptomatske osebe, pa seveda pri njih okužbe s pomočjo merjenja telesne temperature ne bomo zaznali, tukaj so za preprečevanje širjenja okužbe pomembni ostali ukrepi – fizična distanca, razkuževanje/umivanje rok in nošenje mask, če ni mogoče zagotavljati razdalje 1,5 metra.

V kolikšni meri je to smiselno merjenje tudi glede na to, da se znaki okužbe, kot je temperatura, lahko pojavijo šele po nekaj dneh?  

Pri bolnikih s covid-19 je vročina polega kašlja eden izmed začetnih in vodilnih simptomov.

Ali so ljudje, ki imajo že tako ali tako brez katerekoli bolezni ali okužbe za spoznanje višjo temperaturo kot ostali?

Telesna temperatura pri sicer zdravih ljudeh tekom dneva niha za 1°C in je višja zvečer kot zjutraj, zviša se nam lahko pri fizičnem naporu ali po daljši izpostavitvi soncu ali vročemu okolju.

Ali obstajajo drugi nebolezenski dejavniki, ki lahko vplivajo na telesno temperaturo človeka?

Vročina ni samo posledica infekcijskih bolezni, ampak je lahko prisotna tudi pri nekaterih rakavih boleznih in avtoimunskih bolezni.

Koliko je bilo zbrane plazme prebolevnikov in ali je bila že uporabljena za zdravljenje? 

Plazme še nismo uporabili. Večina bolnikov je namreč hospitaliziranih v bolnišnico, ko bolezen traja že dalj časa in uporaba plazme ni smiselna. Vsekakor jo bomo pri bolniku uporabili ob ustrezni indikaciji, pomanjkanju drugih dokazano učinkovitih zdravil ali vključitvi v raziskavo. Glede zbrane plazme in obdelave je pravi naslov Zavod RS za trasfuzijsko medicino

Kako naj poteka samoizolacija?

 

Zdravljenje okužbe COVID-19 poteka simptomatsko. Upoštevajte navodila, ki Vam jih je posredoval zdravnik ob pregledu/odpustu. Zaužijte dovolj tekočine in počivajte.

Vročino si lahko znižujete z antipiretiki (zdravili, ki znižujejo povišano telesno temperaturo). Prosimo vas, da z namenom preprečevanja širjenja novega koronavirusa (SARS-COV-2) upoštevate še naslednja navodila:

  • Dokler ne okrevate, ostanite doma. Izogibajte se stikom z drugimi ljudmi.
  • Redno prezračujte prostore, v katerih se zadržujete. Prezračite prostor za pet do deset minut večkrat dnevno.
  • Večino časa preživite v drugi sobi kot ostali družinski člani, če je to le mogoče. Omejite stike z družinskimi člani (vzdržujte razdaljo najmanj 1,5 metra med vami in ostalimi družinskimi člani). Spijo naj v ločenih prostorih, skrbijo za higieno rok, prezračevanje in razkuževanje skupnih prostorov in površin. -
  • Upoštevajte pravilno higieno kašlja (preden zakašljate/kihnete, si pokrijte usta in nos s papirnatim robčkom ali zakašljajte/kihnite v zgornji del rokava). Papirnat robček po vsaki uporabi odvrzite v koš, za tem si umijte ali razkužite roke.
  • Skrbno si umivajte roke z milom in vodo, po potrebi jih tudi razkužujte. 
  • Uporabljajte svoj jedilni/higienski pribor, perilo in brisače.
  • Površine, vidno onesnažene z respiratornimi izločki, očistite; prav tako redno čistite ostale površine. Uporabite čistila, ki jih imate doma. 
  • Svoje perilo operite ločeno od perila ostalih družinskih članov z običajnim pralnim praškom na vsaj 60⁰C. V primeru poslabšanja stanja (poslabšanje kašlja z gnojnim izpljunkom, težko dihanje, pojav apatičnosti in zmedenosti ipd.), se preko telefona posvetujte z odpustnim zdravnikom glede nadaljnjih ukrepov. Za posvet pokličite izbranega zdravnika.
  • Ob zapuščanju stanovanja obvezno nosite zaščitno masko. Uporaba maske doma je potrebna le ob prisotnosti drugih oseb, ki jih želimo zaščititi pred morebitno okužbo. Za prihod na zdravniški pregled si uredite prevoz in ne koristite javnih prometnih sredstev (avtobusov, vlakov, taksijev).

Navodila in informacije NIJZ

Navodila in informacije lahko najdete na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ)

Če na zgornjih povezavah niste našli odgovora na svoje vprašanje in potrebujete dodatne informacije, navodila in pojasnila, se lahko posvetujete z epidemiologom NIJZ na telefonski številki 031 646 617 vsak dan med 9.00 in 17.00 uro ali po elektronski pošti info.infekcijska@kclj.si.
 

Navodila Ministrstva za zdravje za obravnavo bolnikov

Definicija za prijavo in spremljanje novega koronavirusa se spreminja po potrebi glede na hitro spreminjajočo se epidemiološko situacijo. Definicija opredeljuje, katere skupine oseb se testira na COVID-19. V dopolnitvi dodatnih navodilih glede testiranja so opredeljene dodatne skupine oseb za testiranje: ranljive skupine, pri katerih je treba opraviti testiranje tudi pri blagi klinični sliki, in osebe iz istega gospodinjstva, če je v gospodinjstvu več oseb z okužbo dihal. Med ranljive skupine pa se z dopisom za testiranje zaposlenih v trgovinah uvrščajo tudi trgovci in prodajalci.

Pot obravnave bolnikov z akutno okužbo dihal z ali brez vročine

Grafični prikazi poti obravnave bolnika z akutno okužbo dihal z ali brez vročine na primarni in sekundarni ravni, v vstopni ambulanti za COVID-19 in v domovih za starejše občane ter socialno varstvenih zavodih.

Vir: Minstrstvo za zdravje

BV_CerfOznake_EN15224_B