koronavirus COVID-2019
V sredo, 4. marca 2020, smo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja sprejeli prvega pacienta z boleznijo COVID-2019. 12. marca 2020 ob 18.00 je bila z Odredbo o razglasitvi epidemije s SARS-CoV-2 oziroma COVID-19 na območju Slovenije razglašena epidemija, zaradi katere se je spremnil način dela zdravstvenih inštitucij.
Obiskovalce in bolnike s sumom na okužbo prosimo, da zanesljivo upoštevajo navodila pristojnih inštitucij. V UKC Ljubljana velja prepoved obiskov in spremenjen hišni red.
Najpogostejša vprašanja o koronavirusu COVID-2019
Po prvem valu okužb je v družbi zavladalo prepričanje, da bo novi koronavirus vsaj do jeseni miroval, nato pa so se začeli pojavljati novi primeri že sredi poletja. S prihajajočo sezono prehladnih obolenj z gripo na čelu bi se lahko razmere katastrofalno poslabšale in usodno obremenile zdravstveni sistem. Z infektologinja doc. dr. Mateja Logar, dr. med. (oziroma avtorjem, ki je podpisan) s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja smo prirpavili odgovore na nekaj najpogostejših vprašanj o novem koronavirusu.
ZAPLETI PRI OSEBAH, KI SO PREBOLELE COVID
Bolniki po prebolelem covid-19 pogosto še nekaj tednov, nekateri pa tudi več mesecev, navajajo težave. Dolgotrajni simptomi so predvsem pogosti pri starejših in tistih, ki so imeli že pred covid-19 hude pridružene bolezni, vendar so težave so lahko prisotne tudi pri ljudeh, ki so preboleli povsem blago akutno bolezen in so bili predhodno zdravil.
Najpogostejše težave so:
- utrujenost,
- zadihanost,
- kašelj,
- bolečine v sklepih,
- pekoče bolečine v prsih,
- bolečine v mišicah in glavobol,
- hitro utripanje srca,
- izguba voha in okusa
- spominske motnje, težave s koncentracijo, nespečnost,
- kožni izpuščaji in izpadanje las
Covid-19 sicer najbolj prizadene pljuča, vendar so lahko v akutni bolezni prizadeti tudi drugi organi, kar lahko predstavlja težave tudi pri pojavu dolgotrajnih težav:
srce: spremembe na srčni mišici so lahko prisotne še več mesecev po akutni okužbi, pri nekaterih ostanejo celo trajne spremembe, ki so lahko vzrok za povečano tveganje za nastanek srčnega popuščanja v prihodnosti;
pljuča: po prebolelem covid19 lahko pride do trajnih poškodb v predelu pljučnih mešičkov z nastankom vezivnega tkiva, kar zmanjša pljučno kapaciteto in poslabša sposobnost izmenjave plinov;
osrednje živčevje: tudi pri mladih ljudeh, brez dejavnikov tveganja, se po covid19 lahko pojavijo možganska kap, epileptični napadi ali Guillain-Barrejev sindrom (prehodna mišična ohromitev). Glede na trenutna spoznanja je preboleli covid-19 tudi dodatno tveganje za razvoj Parkinsonove bolezni in Alzheimerjeve demence;
krvne žile: ob prebolevanju covid19 so prizadete tudi notranje stene žil in povečana je aktivacija krvnih ploščic zaradi tega pogosteje nastajajo krvni strdki. Veliki krvni strdki lahko povzročijo nastanek srčnega infarkta, pljučne embolije ali možganske kapi. Manj pogosto pa krvni strdki zamašijo žile v drugih notranjih organih. Tromboze in embolije lahko nastanejo tudi še po odpustu iz bolnišnice tudi pri osebah, ki sicer nimajo dejavnikov tveganja za takšne zaplete. Trenutno še ni znano, koliko časa po preboleli okužbi ostaja povečano tveganje za nastanek krvnih strdkov.
Pred kratkim so objavili rezultate raziskave, kjer so pogledali, kakšne simptome in znake imajo ljudje, ki so pred 6 meseci preboleli covid-19. Pridobili so rezultate za 1733 bolnikov z mediano starostjo 57 let, 52 % je bilo moških. Najpogosteje so navajali mišično oslabelost (63 %) in nespečnost (26 %). Temu so sledili depresija in anksioznost (23 %) in slab rezultat 6 minutnega testa hoje. Pri testih pljučne funkcije so ugotavljali slabšo difuzijsko kapaciteto, ki je bila odvisna od tega kako huda je bila osnovna bolezen. Prav tako so po 6 mesecih na CT še vedno našli spremembe v pljučih. Pri približno 13 % pa se je po odpustu pojavilo ledvično odpovedovanje.
Splošna navodila ob prebolevanju covid-19 in po preboleli okužbi so, da ljudje skrbijo za zadosten vnos tekočine, da tudi med boleznijo večkrat dnevno vstanejo iz postelje (če jim to zdravstveno stanje dopušča) in nekaj minut hodijo če pa to ni možno pa naj v postelji delajo vaje za preprečevanje nastajanja krvnih strdkov.
Za vse bolnike po prebolelem covid-19 velja, da morajo biti pozorni na to, da se njihovo zdravstveno stanje izboljšuje in da se simptomi in znaki postopoma umirjajo. Če po 3 mesecih po preboleli okužbi še vedno ni prišlo do popolne umiritve težav ali če so je že pred tem prišlo do poslabšanja, je potreben obisk pri zdravniku in dodatne preiskave. Takojšnji obisk pri zdravniku pa je potreben, če se nenadoma pojavi bolečina v prsnem košu, občutek težkega dihanja, pomanjkanja zraka, ki v nekaj minutah ne minejo ali se stopnjujejo. Podobno velja tudi, če se pojavijo hujši glavobol, mravljinčenje ali ohromitve.
Pojasnilo je pripravila: doc. dr. Mateja Logar, dr. med.
DELOVANJE ZDRAVSTVA
UKC LJUBLJANA OD 1.10.2020 – 15.11.2020
|
|
Število
|
Povprečna starost
(leta)
|
Mediana
(leta)
|
Najmlajši
(leta)
|
Najstarejši
(leta)
|
Delež pridruženih bolezni (%)
|
|
Odrasli
( >18 let)
|
698
|
68
|
71
|
20
|
101
|
76%
(65 – 85%)
|
|
Otroci*
|
27
|
6,9
|
3
|
novorojenec
|
17
|
48%
(45-55%)
|
|
EIT**
|
124 (17.1%)
|
67,1
|
70
|
34
|
86
|
> 90 %
|
Ker gre za še za nekatere ležeče bolnike, podatki niso dokončni. Najpogostejše pridružene bolezni so iz skupine E (Endokrine, prehranske in presnovne bolezni > 50%) in iz skupine I (Bolezni obtočil > 60%).
Porodnice in nosečnice: od začetka epidemije 34 covid pozitivnih (še v obdobju kužnosti); večina v zadnjih 3 tednih, vsaj 16 po preboleli okužbi.
V Ambulanti za patološko nosečnost - Covid so obravnavali 240 Covid pozitivnih nosečnic.
To so podatki za covid oddelke in dejansko obolele za covidom. Ni podatkov za posamezne bolnike, ki so bili ugotovljeni na ne-covid oddelkih. Tam so bili zaradi drugih bolezenskih stanj, sprejeti pa v obdobju inkubacije (negativni ob sprejemu). Tu ni podatkov za kirurški covid oddelek – bolniki, ki so potrebovali operativni poseg in so bili obenem tudi covid pozitivni (običajno brez simptomov ali malo simptomatski).
*Otroci, hospitalizirani na KIBVS
**Podatki EIT so tudi del skupne statistike
Mnogi se sprašujejo, zakaj je zdravstvo na robu kolapsa. Gledalka na primer trdi, da je bilo februarja v bolnišnicah 700 ljudi hospitaliziranih zaradi gripe, zaradi covida je zdaj hospitaliziranih denimo danes 242 bolnikov. Vsak dan o tem govorimo, ponovimo še enkrat. Zakaj je zdravstveni sistem ogrožen?
Jaz sicer ne vem, od kod je ta podatek 700 hospitaliziranih bolnikov z gripo, ker lanska sezona gripe je bila sorazmerno blaga in pravzaprav nismo imeli večjih težav, tako kot smo imeli eno leto pred tem. Kar je težava zdravstvenega sistema v Sloveniji, je, če gledamo podatke, smo bolj na repu evropskih podatkov glede na število postelj na prebivalca. Še slabši smo kar se tiče enoposteljnih sob, še slabši smo kar se tiče postelj na intenzivni terapiji, tako da to so vse omejitveni dejavniki. Poleg tega pa vemo, da je bila kadrovska zasedba že pred pojavom covida 19 na meji, tako da trenutno delujemo na prerazporejanju. Tukaj gre za to, da lahko oskrbimo toliko in toliko bolnikov s covidom 19, ne da bi bili prizadeti drugi bolniki. Ko bomo morali oziroma zdaj, ko moramo večati število postelj za bolnike s covid 19, moramo seveda ukinjati elektivni program, kar pomeni, da se bodo na ta način spet podaljšale čakalne dobe oziroma da nekateri bolniki, ki bi potrebovali zdravljenje zaradi drugih bolezni v tem trenutku ne bodo mogli takoj priti v bolnico, tako kot bi sicer.
Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 16. 10. 2020)
Ali vlada ob perečem pomanjkanju kadra razmišlja o mobilizaciji zdravstvenega kadra?
Seveda bi ga morali ustrezno plačati, če bi bila urna postavka 10 evrov na uro, bi, kot pravi gledalka, študentje in drugi, ki zdaj iščejo delo drugje, še kako radi pomagali. Predvsem potrebujemo izkušen zdravstveni kader. Bolniki s covidom-19, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, so sorazmerno hudo bolni, še bolj pa tisti, ki potrebujejo zdravljenje na oddelkih za intenzivno terapijo. Vlada razmišlja, da bi pripravila pravne podlage, s katerimi bi bilo mogoče premeščanje zdravstvenih delavcev s tistih ustanov in oddelkov, programov, kjer je dela nekoliko manj, na oddelke, kjer se je zaradi covid-19 obseg dela povečal. Nekaj podobnega je smiselno tudi v domovih za starejše, socialnovarstvenih zavodih, kjer že poteka pristop, da pridejo na pomoč delavci iz drugih domov v regiji. Vsekakor pa mora biti delo – tudi za to se zdravstveni delavci zavzemamo – s covidnimi bolniki dodatno nagrajeno, ker je to delo do neke mere tvegano.
Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)
Vsako leto imamo v času razsajanja gripe veliko hospitaliziranih ljudi. Zakaj je zdaj, ko imamo 138 hospitaliziranih, problem toliko večji? Zakaj so bolnišnice na robu zmogljivosti?
Glede na obravnavo ti dve bolezni vseeno nista isti. Večina ljudi je imela vsaj enkrat v življenju že gripo, ima neko odpornost, nekaj jih je cepljenih in imamo tudi možnost terapije. Tudi zaradi običajne gripe ljudi ne hospitaliziramo. Hospitaliziramo ljudi, ki imajo zaplete po gripi. Grdo ali lepo: te ljudi lahko tudi bolj natlačimo v bolnico, ker se ne bojimo toliko prenosa okužbe. V primeru covida-19 so kapacitete omejene: najprej moramo imeti arhitekturno kolikor toliko ustrezen oddelek: ločene čiste in nečiste poti. Sobe bi morale skoraj obvezno imeti predprostor, zelo redko ga imajo. Težko je imeti večje število ljudi v sobi. Kapacitete so skorajda prepolovljene. Kot je že povedal naš generalni direktor, približno dobrih 20 postelj zasedajo ljudje, ki še bodisi nimajo te okužbe, pri katerih še čakamo, ali se bo okužba razvila, karantenski bolniki, ki jih v sistemu ne vidimo, in pa bolniki, ki pridejo z okužbami dihal in ali vročino in čakamo na izvide, da vidimo, kaj se bo pokazalo. In te ljudi premestimo na druge oddelke. Kar zadeva kader, imamo težavo, saj potrebujemo skorajda dvakrat več kadra za enega bolnika kot za običajno nego drugih bolnikov.
Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)
TESTIRANJE
Kako je s primernostjo testov PCR? Kaj nam opravljen test pravzaprav pokaže? V javnosti je veliko pomislekov, ali so ti testi sploh uporabni?
To je trenutno najbolj občutljiv in specifični test. Lastnosti testa merimo z dvema statističnima spremenljivkama, to sta specifičnost in občutljivost. Je še nekaj drugih testov, s katerimi imamo z diagnostiko drugih bolezni slabše izkušnje. Test ni stoodstotno enoznačen. Lahko recimo negativen test ne pomeni okužbe, zlasti če ga naredimo prezgodaj. Pozitiven test pa ne pomeni nujno, da je oseba kužna s koronavirusom, ker gre lahko za neko staro zadevo. V takšnih primerih moramo upoštevati klinično presojo. Če ima nekdo klinične znake okužbe, ne glede na negativne teste, če ima ustrezne laboratorijske izvide, druge in pa rentgensko sliko pravo, ga zdravimo, kot da ima okužbo s SARS-CoV-2. In velikokrat to okužbo tudi potrdimo s testi kakšnega drugega biološkega materiali ali s socierološkimi testi. Če je test pozitiven, moramo upoštevati, ali ima nekdo simptome ali jih je imel in kdaj so ti simptomi prenehali. Takrat se odločimo, ali je oseba kužna ali ne.
Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)
Ali torej ni nujno, da pozitiven rezultat dokazuje okužbo? So potrebne še druge klinične preiskave?
Če je pozitiven, pokaže, da se je nekdo z virusom srečal. Zelo verjetno je imel tudi vsaj blage simptome. Lahko da je bil celo asimptomatski, kar je sicer bolj redkost, če je dolgo test pozitiven. Zelo redko pa pride do laboratorijske napake. Bolj je prisotna pri negativnih testih. To je pa odvisno od tehničnih lastnosti.
Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)
Kako je s hitrimi testi, v kolikšni meri jih uporabljamo, komu so namenjeni?
Govorimo o več vrstah. Če govorimo o dokazovanju nukleinske kisline, so to testi, ki še vedno veljajo za najnatančnejše. Obstajata vsaj dve vrsti teh hitrih testov. Eni so v Sloveniji že ves čas prisotni, za druge si zelo prizadevamo, da bi jih uvedli ali vsaj na neki način pridobili. Ti testi imajo enake lastnosti kot PCR-testi. Drugi hitri testi, t. i. antigenski testi, so kar v redu. Ampak moramo dobro poznati lastnosti testa, tako da moramo biti še pazljivejši kot pri PCR-testih.
Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)
Gre za teste, ki se že vrsto let uporabljajo v diagnostiki okužb – pretežno virusov, v manjši meri bakterijskih okužb. Test je rutinski in neraziskovalen. In ga v samem principu poznamo in znamo uporabljati v obravnavi bolnikov.
Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)
POSLEDICE
Koliko pri ljudeh, ki so preboleli covid 19, virus poškoduje pljuča?
Predvsem pri tistih, ki potrebujejo kisik ali pa celo zdravljenje s pomočjo mehanske ventilacije, pride do kar hudih poškodb. Moramo pa vedeti, da tudi pri tistih, ki imajo blag potek bolezni, kar nekaj časa vztrajajo bolečina v prsnem košu, huda zadihanost, tako da v zdajšnjem obdobju že nekaj vemo o tem, kar se je dogajalo v spomladanskih mesecih. Vsekakor vemo, da so spremembe prisotne po slikanju nekje tri mesece pri večini, pri nekaterih pa še dlje. Tako da spremembe so prisotne dolgo časa in so izrazite.
Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 16. 10. 2020)
So spremembe pluč tudi pri mlajših ljudeh, ki so ga preboleli v blažji obliki?
Tudi tukaj pri nekaterih mlajših ostaja nekaj sprememb na pljučih, seveda bolj kot smo bolni. Večja kot je potreba po kisiku večja je tudi sprememba na pljučih.
Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 16. 10. 2020)
ZDRAVLJENJE
Se je način zdravljenja bolnikov s COVID-19 v zadnjih mesecih s pridobivanjem vedno novih znanj spremenil? Na kakšno terapijo in zdravila stavijo infektologi ta hip?
Bistvenih sprememb ni, specifičnega zdravljenja še vedno nimamo, v teh mesecih pa smo pridobili izkušnje, ki nam pomagajo k boljši oskrbi bolnikov. Zavedamo se, da potrebujejo sorazmerno dolgo hospitalizacijo v primerjavi z drugimi okužbami dihal. Pri večini gre za podporno zdravljenje, torej nadomeščanje tekočine, oskrbo s kisikom, po potrebi zdravila za zniževanje povišane temperature in analgetike.
Pri tistim s hujšim potekom bolezni, kjer pride do potrebe po mehanski ventilaciji, se odločamo za zdravljenje z remidisivirjem, ki je tako v ZDA kot Evropi edino registrirano zdravilo, namenjeno zdravljenju bolnikov s covid-19; na voljo je favipiravir, zdravilo z Japonske, predhodno uporabljano za zdravljenje gripe, namenjeno tistim, ki nimajo zelo hudega poteka bolezni, a imajo dejavnike tveganja, da bi lahko prišlo do zapletov in težjega poteka; tu je še deksametazon, ki se kaže kot učinkovito zdravilo pri preprečevanju poslabšanja pri bolnikih, ki že potrebujejo kisik, tako da ne pride do potrebe po mehanski ventilaciji.
Kaj pa cepivo, kakšne so realne možnosti, da ga uspešno razvijejo v kratkem?
Kar nekaj potencialnih cepiv je že v klinični fazi raziskave na večjem številu ljudi, pri cepivih pa je situacija žal taka, da samo šest odstotkov izmed tistih, ki pridejo do te faze, tudi v resnici pride na tržišče, tako da je trenutno možnost, da pride eden ali nobeden. Pri cepivu je pomembna učinkovitost, torej da z njim dosežemo ustrezno zaščito, ne smemo pa pozabiti na to, da mora biti tudi varno. Podatki začetnih kliničnih raziskav kažejo na dobro imunogenost, torej da prejemniki cepiva tvorijo protitelesa, na živalskih poskusih se je izkazalo, da je učinkovito tudi pri preprečevanju okužbe, za ljudi o tem še nimamo jasnih podatkov. Zdaj pa bodo večje raziskave na prostovoljcih pokazale tudi, kako je s stranskimi učinki.
Je cepljenje proti gripi to sezono še bolj pomembno?
Vse nas skrbi, kakšna bo situacija pozimi, ko imamo še povečano število obolelih za gripo. Za to bolezen pa k sreči imamo cepivo, za katero vemo, da je varno in ga priporočamo vsem, predvsem pa tistim, ki imajo večje tveganje za težji potek bolezni, torej starejšim od 65 let in tistim s pridruženimi kroničnimi boleznimi.
V delu družbe vlada prepričanje, da stroka z opozorili glede nevarnosti koronavirusa pretirava, da so bili tudi spomladi sprejeti ukrepi pretirani.
Spomladanski ukrepi so bili zelo učinkoviti, saj smo v relativno kratkem času uspešno zamejili širjenje okužbe, ki se je najprej širila eksponentno. Ko smo jih sprostili in malo pozabili na prisotnost virusa, pa so se hitro začeli pojavljati novi primeri, kar potrjuje, da so bili ukrepi utemeljeni. Zaenkrat skušamo z blažjo obliko ukrepov vzdrževati čim bolj normalen način življenja, če bo število okužb spet hitro naraščalo, pa jih bo treba zaostriti.
Tudi zaščitne maske so bile že večkrat jabolko spora. Medtem ko se nekateri upirajo nošenju, so jih drugi vzeli kot modni dodatek. Pa vendarle obstajajo nekakšna pravila, kakšne naj bodo maske, da sploh nudijo zaščito …
Navadne bombažne maske ščitijo druge pred nami, torej če smo mi okuženi, preprečijo, da bakterij ne širimo v svojo okolico. Pomembno pa je, da je maska iz ustreznega materiala, takšna iz svile ali gaze zelo slabo ščiti, saj prepušča veliko delcev. Najbolj ustrezne so maske iz tkanine, iz kakršne šivajo bombažne majice, ali pa iz blaga kuhinjske krpe, te nudijo primerljivo zaščito kot kirurške maske. Je pa treba za masko tudi ustrezno skrbeti, pravilno mora biti nameščena, vsak dan jo moramo oprati, in to vsaj na 60 stopinjah in jo tudi prelikati. Sicer ostanejo vsi virusi in bakterije na površini maske, z dotikom pa jih prenesemo v okolico in na ta način posredno omogočimo širjenje virusnih in bakterijskih okužb.
Znana so priporočila stroke: nošenje mask, umivanje rok, vzdrževanje razdalje ... Kaj pa prehranski dodatki, ki naj bi okrepili odpornost organizma na okužbe?
Žal čudežnega zdravila, ki bi nas obvarovalo pred virusnimi okužbami, ni. Je pa vsekakor smiselno, da skrbimo za svoj imunski sistem: se redno gibamo v naravi, dovolj spimo, uživamo zdravo prehrano. Prehranska dopolnila pri tem nimajo prave dodane vrednosti.
V kolikšni meri je z vidika stroke merjenje telesne temperature pred vstopom na delovno mesto za boj proti koronavirusu učinkovit in smiseln ukrep?
Merjenje telesne temperature je smiselno, če spremljamo tudi druge klinične znake in simptome, ki so značilni za covid-19. Sama povišana telesna temperatura je sicer eden izmed najpogostejših znakov pri ljudeh, ki prebolevajo covid-19 in se pojavi pri več kot 90 % bolnikov.
Kako je s temperaturo pri ljudeh, ki znakov okužbe nimajo in jih ne kažejo?
Ljudje, ki niso okuženi, nimajo bolezenskih znakov in tudi ne širijo okužbe, ker niso okuženi. Če mislite asimptomatske osebe, pa seveda pri njih okužbe s pomočjo merjenja telesne temperature ne bomo zaznali, tukaj so za preprečevanje širjenja okužbe pomembni ostali ukrepi – fizična distanca, razkuževanje/umivanje rok in nošenje mask, če ni mogoče zagotavljati razdalje 1,5 metra.
V kolikšni meri je to smiselno merjenje tudi glede na to, da se znaki okužbe, kot je temperatura, lahko pojavijo šele po nekaj dneh?
Pri bolnikih s covid-19 je vročina polega kašlja eden izmed začetnih in vodilnih simptomov.
Ali so ljudje, ki imajo že tako ali tako brez katerekoli bolezni ali okužbe za spoznanje višjo temperaturo kot ostali?
Telesna temperatura pri sicer zdravih ljudeh tekom dneva niha za 1°C in je višja zvečer kot zjutraj, zviša se nam lahko pri fizičnem naporu ali po daljši izpostavitvi soncu ali vročemu okolju.
Ali obstajajo drugi nebolezenski dejavniki, ki lahko vplivajo na telesno temperaturo človeka?
Vročina ni samo posledica infekcijskih bolezni, ampak je lahko prisotna tudi pri nekaterih rakavih boleznih in avtoimunskih bolezni.
Koliko je bilo zbrane plazme prebolevnikov in ali je bila že uporabljena za zdravljenje?
Plazme še nismo uporabili. Večina bolnikov je namreč hospitaliziranih v bolnišnico, ko bolezen traja že dalj časa in uporaba plazme ni smiselna. Vsekakor jo bomo pri bolniku uporabili ob ustrezni indikaciji, pomanjkanju drugih dokazano učinkovitih zdravil ali vključitvi v raziskavo. Glede zbrane plazme in obdelave je pravi naslov Zavod RS za trasfuzijsko medicino.
|
