Anyflip Instagram Twitter Youtube   
 slo 
 eng 
 
 

KLINIKE IN ODDELKI

 

Nevrološka klinika

 

KI za klinično nevrofiziologijo

• Naročanje in obiski

• Informacije o boleznih

 

Informacije o boleznih

Na KI za klinično nevrofiziologijo obravnavamo bolnike z različnimi nevrološkimi boleznimi. V ta namen smo zbrali osnovne informacije o nekaterih stanjih, s katerimi se najpogosteje srečujemo. Vabimo vas, da si preberete ustrezne dokumente.

SINDROM ZAPESTNEGA PREHODA (SZP)

je posledica utesnitve medianega živca v področju kostno-vezivno zožitve v zapestju. Pogosteje prizadene ženske, ročnedelavce in starejše. Največkrat je vzrok delo s ponavljajočimi gibi v zapestju in prstih (na primer na delovnem mestu). Značilna simptoma sta mravljinčenje in odrevenelost v vsaj dveh od prvih štirih prstov roke, oboje je najizrazitejše ponočiali zjutraj. Odrevenelost pacienti preženejo z otresanjem roke. Temu se pridružijo tudi bolečine v zapestju in podlakti.SZP se pogosto pojavlja na obeh rokah - obojestransko mravljinčenje v rokah skoraj nikoli ni posledica okvare vratnehrbtenice. Ob izrazitejši okvari pacienti opažajo slabšo občutljivost za dotik v palcu, kazalcu, sredincu in polovici prstanca,v hujših primerih pa tudi sušenje mišic med zapestjem in palcem roke.

Sindrom zapestnega prehoda (PDF)

ALS in COVID-19: Priporočila za bolnike in skrbnike v času pandemije

Bolniki z ALS naj bodo v času epidemije novega koronavirusa doma. Zadrževanje na domačem vrtu sicer ne predstavlja večje nevarnosti, svetujemo pa, naj ne sprejemajo obiskov, tudi če gre za družinske člane brez znakov okužbe.

Pogosteje naj si umivajo roke in čistijo okolico. Njihovi sorodniki oziroma skrbniki naj kihajo v rokav ali v robec, ki naj ga nato takoj zavržejo, prav tako naj nosijo zaščitne maske.

Bolnikom tudi priporočamo, da si izberejo glavnega skrbnika, ki bo z njimi doma, da ob morebitni okužbi bolezni ne bi prenesel na bolnika. Če je le mogoče, naj se izbere še enega skrbnika, ki bi lahko nadomestil prvega (npr. v primeru potrebe po izolaciji ali karanteni). Če ima bolnik osebne asistente, naj se tudi ti varujejo zunanjih stikov zaradi preprečevanja širjenja okužbe.

Sodelavcem skupine za ALS naj bolniki oziroma njihovi svojci poročajo o potrebah zlasti v primeru poslabšanja ali težav z dihanjem.

Glavni skrbnik naj opazuje bolnika in skrbi za njegove osnovne potrebe: hranjenje, hidracija, jemanje zdravil, razgibavanje, raba medicinskih aparatov, higiena ter psihološka opora. Prav tako mora glavni skrbnik poskrbeti tudi za svoje fizično in psihično počutje.

Če bi bolnik in/ali glavni skrbnik morala zdoma, naj se ustrezno zaščitita pred možno okužbo. Po prihodu domov naj se sezujeta in odložita plašč ter morebitne torbe in vrečke ter jih razkužita. Snameta naj zaščitni maski in umijeta ter razkužita roke. Če bolnik uporablja hoduljo ali invalidski voziček, naj ta pripomoček tudi pusti v predprostoru in ga razkuži.

Če je bil bolnik v stiku z morebitno okuženo osebo in zboli z vročino, suhim kašljem, glavobolom, mišičnimi bolečinami ali zadihanostjo, naj ostane miren, naj ne gre v zdravstveni dom ali v bolnišnico. S skrbnikom naj oba uporabljata zaščitni maski in si merita telesno temperaturo. O svojem stanju naj sporočita osebnemu zdravniku in/ali skupini za ALS in se ravnata po njihovih nasvetih.

Morda bo potreben sprejem v bolnišnico. Doma pa je treba posebej skrbno ravnati z izkašljevalnikom oz. aspiratorjem (uporaba kirurške zaščitne maske tipa IIR, rokavic in očal, tuširanje po opravljenem delu). Prav tako je treba redno čistiti površine, prezračevati prostore, odlagati smeti po 72 urah v dvojnih vrečah v zabojnik za komunalne odpadke.

Pri bolnikih, ki uporabljajo neinvazivno umetno predihavanje, bo morda treba po navodilih skupine za ALS prilagoditi dihalni aparat. Če se težave pojavijo pri skrbniku, naj prav tako ne išče pomoči v zdravstvenem domu ali v bolnišnici. Dogovori naj se z drugo osebo za pomoč v času, ko bo sam iskal telefonsko pomoč pri svojem zdravniku, in sledi navodilom.

Če pride do dihalnih težav (tako pri osebah, ki že uporabljajo aparate za invazivno predihavanje, kot v primeru novonastalih dihalnih težav), naj se bolniki obrnejo na sodelavce skupine za ALS in upoštevajo nasvete.

Če pa zaradi dihalnih težav bolnik potrebuje nujno pomoč, naj pokliče najbližjo dežurno ambulanto ali nujno medicinsko pomoč na telefonsko številko 112. Bolnike prosimo, da se informirajo o epidemiji prek uradnih organov in naj ne nasedajo lažnim novicam.

ALS in COVID-19: Priporočila za bolnike in skrbnike v času pandemije (prirejeno po priporočilih Evropske akademije za nevrologijo)

VIZITKA VIZITKA
KI ZA KLINIČNO NEVROFIZIOLOGIJO
Zaloška cesta 7
1000 Ljubljana

T: (01) 522 15 00 (Informacije in sprejem)

glavna_stavba_ukc.jpg
Glavna stavba UKC Ljubljana

PREDSTOJNIK
Blaž
doc.dr. Blaž Koritnik, dr. med.
T: 01 522 15 01
Fax: 01 522 22 93
 
GL. MED. SESTRA
Suzana
Suzana Justin Srebernjak, viš. fiziot.
T: 01 522 15 16
Fax: 01 522 15 33