Linkedln Instagram Twitter Youtube   
 slo 
 eng 
 
 

KLINIKE IN ODDELKI

 

PODATKI ZA PACIENTE

 

PODATKI ZA OBISKOVALCE

 

PODATKI ZA PROSTOVOLJCE

 

OBVESTILA

 

Arhiv obvestil

 

POMEMBNI KONTAKTNI PODATKI

 

PRIJAVA NEŽELENIH UČINKOV ZDRAVIL

 

POHVALE IN PRITOŽBE

 

POVEZAVE

 

STAVBE UKCL

 
  Otvoritev Histopatološkega laboratorija na Dermatovenerološki kliniki 12.7.2019

V UKC Ljubljana pričakujemo, da bomo v novem laboratoriju letno pripravili in pregledali do deset tisoč vzorcev ter s tem zmanjšali odvisnost od zunanjih izvajalcem, kar bo dolgoročno prispevalo k nižjim stroškom za UKC Ljubljana. Ocenjujemo, da bomo proste laboratorijske kapacitete lahko ponudili tudi drugim zdravstvenim ustanovam, ki bodo imele s tem dostop do najsodobnejših preiskav po konkurenčnih cenah.

DSC_3340.JPG

Celotno naložbo v vrednosti 630 tisoč evrov je pokrila Dermatovenerološka klinika iz prihrankov rednega poslovanja. Po otvoritvi bo organiziran ogled celotnega delovnega procesa v laboratoriju.

Pomen dermatopatologije in histopatološkega laboratorija za slovensko dermatologijo

Poznavanje in razumevanje patoloških in patofizioloških sprememb je osnova v medicini. Še toliko bolj pa pride do izraza pri razumevanju in diagnostiki kožnih bolezni.
Prednost dermatologije je, da imamo organ naše specialnosti možno pregledati in opazovati neposredno in »v živo«. V bistvu opazujemo makroskopsko patologijo »in vivo«. Velik del diagnostičnega procesa temelji na morfološki diagnostiki. Poleg tega je koža neposredno dostopna, biopsija ali ekscizija patološko spremenjene kože pa relativno preprosta, lahko dostopna in tudi iz finančnega vidika z relativno nizkimi stroški. Zato ima biopsija kože zelo visoko pozicijo v dermatoloških diagnostičnih algoritmih. Posledica je, da je biopsij kože veliko, še posebej v primerjavi z biopsijami drugih, predvsem parenhimskih organov.

DSC_3345.JPG
Koža je organ, ki je zaradi svoje pozicije in funkcije najbolj izpostavljen zunanjim dejavnikom (fizikalnim, kemičnim, biološkim) hkrati pa je koža vključena v številne patološke procese sistemskih obolenj in obolenj drugih organov in sistemov. Posledica je, da je se na koži manifestira izredno veliko število patoloških sprememeb, z izrazitim polimorfizmom - znatno večje od kateregakoli drugega organa (npr. poznamo več kot 400 vrst tumorjev kože), da ne omenjamo več kot tisoč drugih primarnih kožnih bolezni. Vsaka primarna bolezen pa ima pri različnih pacientih lahko drugačno klinično morfološko sliko – odvisno od starosti pacienta, anatomske lokacije in individualnih lastnosti pacienta. Morfološka slika je odvisna tudi od tako imenovanega »živjenskega obdobja« leije in se spreminja pri sveže nastalih spremebah, do zrelih oblik in starejših – regresivnih spremeb. Poleg tega je zaradi »dosegljivosti« koža pogostoma tarča zunanjih manipulacij pacientov (praskanje, drgnjenje, ...) uporabe topičnih pripravkov ( tako zdravil kot drugih oblik«samozdravljenja«) ..itd Zato se na koži poleg primarnih patoloških procesov običajno pojavijo še sekundarne patološke spremembe. Vse zgoraj našteto vodi v veliko število permutacij in je zato morfologija kožnih bolezni še toliko bolj mnogotera in raznolika. Vse to pa se odraža tudi na izredni pestrosti in mnogoštevilčnosti v patohistoloških spremebah. Zato je dermatopatologija povsod po svetu posebna, subspecialna in zaradi svoje obširnosti precej zahtevna veda.

DSC_3351.JPG
Druga posebnost dermatohistopatologije pa je v tem, da se mnoge kožne bolezni kažejo s podobnimi ali identičnimi histopatološkimi vzorci in je v mnogih primerih diagnoza možna le ob tako imenovani »klinično-patološki korelaciji«. Z drugimi besedami povedano, samo na osnovi histopatološkega pregleda diagnoza ni mogoča in je nujno poznavanje klinike.


Že od začetka dermatologije kot samostojne specialnosti, dermatologi zato sami opravljajo biopsije in histopatološke preglede. Včasih tudi citološke preiskave (nekatere ob »postelji« pacienta).


Velja pa tudi obratno, za razumevanje kliničnih manifestacij kožnih bolezni je nujno dobro poznavanje in razumevanje histopatoloških procesov, zato je dermatopatohistologija že od nekdaj obvezen del v programu specializacije iz dermatologije (v Sloveniji trenutno 3 mesece) v mnogih državah pa dva do tri mesece vsako leto specializacije.


Izreden pomen dermatopatološkega laboratorija na kliniki pa je tudi iz stališča hitre in neposredne komunikacije med dermatopatologom in klinikom, ki tako lahko poteka stalno in neposredno (večkratna vsakodnevna konzultacija tudi ob pacientu). Lahko rečemo, da je diagnostični nivo klinike v neposredni korelaciji od diagnostičnega nivoja dermatopatologije.

Dermatopatologija je tako nujna in bazična za razumevanje, diagnostiko, klinično prakso, raziskave in razvoj dermatološke stroke. Je nerazdružljiv del dermatologije.


Doc. dr. Srečko Kovačič, dr. med.
Borut Žgavec, dr. med.
Violeta Hosta, dr. med.
prim. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., svetnica

Ljubljana 11.07.2019

 

 

 

BV_CerfOznake_EN15224_B