Linkedln Instagram Twitter Youtube   
 slo 
 eng 
 
 

KLINIKE IN ODDELKI

 

PODATKI ZA PACIENTE

 

PODATKI ZA OBISKOVALCE

 

PODATKI ZA PROSTOVOLJCE

 

OBVESTILA

 

Arhiv obvestil

 

POMEMBNI KONTAKTNI PODATKI

 

PRIJAVA NEŽELENIH UČINKOV ZDRAVIL

 

POHVALE IN PRITOŽBE

 

POVEZAVE

 

STAVBE UKCL

 

RAZISKAVA MNENJA PACIENTOV

 
  Svetovni dan hepatitisa 18.7.2019

Že trinajstič zapovrstjo se UKC Ljubljana tudi letos zelo aktivno pridružuje aktivnostim ob Svetovnem dnevu hepatitisa, 28. juliju, katerega letošnji apel je “Poiščimo manjkajoče milijone”. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2017 namreč od 325 milijonov kronično okuženih z virusoma hepatitis B in C, kar 290 milijonov ne ve za svojo okužbo in zato ne išče zdravniške pomoči. In tako je 9 od 10 okuženih z virusoma, katerih eden je ozdravljiv (hepatitis C) drugi pa dobro obvladljiv in celo preprečljiv (hepatitis B), prepuščenih naravni poti okužbe, ki lahko pripelje do raka na jetrih ali dokončne odpovedi delovanja jeter in smrti.

Samo leta 2015 je za posledicami hepatitisov B in C v svetu umrlo kar 1.34 milijona ljudi, pri čemer bi lahko 95% okužb z virusom hepatitisa B preprečili z učinkovitim cepljenjem, več kot 95% okuženih z virusom hepatitisa C pa uspešno pozdravili z učinkovitimi zdravili, ki so na voljo. Rak na jetrih zaradi hepatitisa B je prva rakava bolezen v zgodovini medicine, ki jo lahko preprečimo s cepljenjem – le-to je na voljo že od leta 1982. Hepatitis C pa je prva kronična virusna bolezen v zgodovini medicine, ki je ozdravljiva. K smrtnim primerom zaradi hepatitisa pa prispevata tudi okužbi z virusoma hepatitisa A in E, katerih značilnosti so se v zadnjih letih precej spremenile.

hepatits.JPG
Ker je število smrti zaradi virusnih hepatitisov že preseglo število smrti zaradi HIV/aidsa, je leta 2016 Svetovna zdravstvena organizacija sprejela prvo globalno strategijo o obvladovanju virusnih hepatitisov s ciljem, da do leta 2030 izkoreninimo virusni hepatitis kot javno zdravstveno grožnjo v svetu. Cilj strategije je, da do tega leta za 90% zmanjšamo število na novo okuženih in za 65% zmanjšamo število smrti zaradi virusnih hepatitisov. Za njeno uresničitev pa je potrebno vpeljati kaskado ukrepov, ki vključujejo masivno testiranje in odkrivanje okuženih, njihovo vključitev v zdravstveni sistem, zdravljenje, ozdravitev, dolgotrajen zdravniški nadzor in preprečevanje novih okužb. Resolucijo o taki globalni strategiji je podpisalo in se s tem zanjo tudi zavezalo 194 držav članic, med njimi tudi Slovenija, ki pa je takšno strategijo z ukrepi vred kot ena prvih držav v svetu sprejela že leta 1997.


V Sloveniji je obvladovanje virusnih hepatitisov že nad 20 let na dokaj visoki ravni, saj nas je evropska analitična hiša Health Consumer Power House uvrstila na drugo mesto med državami EU. Predvsem t.i. slovenski model zdravljenja hepatitisa C v Evropi služi kot primer dobre klinične prakse, saj je statistična projekcija pokazala, da bi s stopnjevanjem števila novoodkritih okuženih in njihovega zdravljenja lahko do leta 2030 za 90% zmanjšali prevalenco okuženih in praktično skoraj izničili število bolnikov z ogrožajočimi zapleti bolezni. Najnovejši podatki iz realne zdravstvene prakse pa pravijo, da bi cilj lahko dosegli že bistveno prej, ČE BI POZNALI VSE OKUŽENE.


Prvi korak je torej: odkriti VSE okužene, saj je okužba tudi tri desetletja ali več lahko povsem brez bolezenskih znakov.

Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana bo 22., 23. in 24. julija med 14.00 in 18.00 uro potekala akcija testiranja na okužbo z virusom hepatitisa C. Testiranje bo ANONIMNO, BREZPLAČNO, BREZ NAPOTNICE. Poleg oddaje majhnega vzorca krvi, se boste tam lahko pogovorili z zdravnikom, ki bo tudi odgovarjal na vaša vprašanja.

Akcijo anonimnega brezplačnega testiranja so na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, ki je osrednja slovenska zdravstvena ustanova za zdravljenje virusnih hepatitisov, organizirali v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Slovenskim društvom bolnikov obolelih za virusnim hepatitisom SLOVENIJA HEP. Pri ozaveščenju pa bodo pomagali tudi študenti iz projekta Imuno Medicinske fakultete UL.
Akcije testiranja na okužbo z virusom hepatitisa C se na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ob svetovnem dnevu hepatitisa izvajajo že od leta 2007. V preteklih akcijah se je skupaj testiralo okrog 7 500 ljudi. Od teh je bila okužba z virusom hepatitisa C odkrita kar pri 1.9%. Med njimi je bilo precej takih, ki so prejeli transfuzijo krvi pred letom 1993, ki so imeli okuženega spolnega partnerja ali družinskega člana ali bili podvrženi neprofesionalni tetovaži oz. »piercingu«.
Sicer pa se na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja lahko vsakdo anonimno in brezplačno ter brez napotnice testira na okužbo z virusoma hepatitisa B in C vsak ponedeljek med 12.00 in 14.00 uro. Ob tem je na voljo tudi posvet z zdravnikom.

KDO naj se testira?
Virus hepatitisa C se prenaša z okuženo krvjo in z okužene matere na otroka. Spolni prenos je je možen le, če je izločkom spolovil pridružena tudi okužena kri. Med skupine z velikim tveganjem za okužbo torej sodijo vsi ljudje, ki so v Sloveniji prejeli transfuzijo krvi pred letom 1993 (če so jo prejeli v manj razvitih državah, je ta letnica še kasnejša) oz. so v preteklosti imeli večje operativne posege, bili na hemodializi ali imeli naključen vbod z uporabljeno injekcijsko iglo, so sobivali z okuženimi v skupnem gospodinjstvu in menjavali pribor za osebno higieno (britvice, zobne ščetke, manikirni pribor itd.). Pozornost velja tudi za vse tiste, ki so imeli tetovažo, prebadanje (»piercing«) ali akupunkturo izvedeno neprofesionalno oziroma v lokalih brez ustreznega higienskega nadzora in uporabe materiala za enkratno rabo. Med posebna tveganja pa sodi seveda menjavanje pribora za uporabo drog, ne le injekcijskega, temveč tudi tistega za njuhanje, in tvegano spolno vedenje, predvsem med moškimi, ki imajo odnose z moškimi. Vse premalo se zavedamo, da je varen spolni odnos le odnos dveh zvestih neokuženih partnejev.
Izrednega pomena je, da se vsak človek vsaj enkrat zamisli nad svojim preteklim vedenjem ali dogodki, ki bi lahko prinesli kakršnokoli tveganje za okužbo z virusom hepatitisa C. Če je v njihovi osebni zgodovini prisoten že zgolj en sam utemeljen sum na okužbo, je to dovolj, da opravijo ustrezno testiranje. Torej velja vsem, ki tega še niso opravili, povabilo, da preverijo, če pri njih obstaja kakršnokoli tveganje, da so okuženi z virusom hepatitisa C.

Pripravila:
Prof. dr. Mojca Matičič, dr. med
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana
Japljeva 2, Ljubljana Tel. 01 522 21 10
mojca.maticic@kclj.si

  

BV_CerfOznake_EN15224_B