Že štirinajstič zapovrstjo se UKC Ljubljana tudi letos zelo aktivno pridružuje aktivnostim ob Svetovnem dnevu hepatitisa, 28. juliju, katerega letošnji apel je “Bodočnost brez hepatitisa”. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacuje iz leta 2017 namreč od 325 milijonov kronično okuženih z virusoma hepatitis B in C, kar 290 milijonov ne ve za svojo okužbo in zato ne išče zdravniške pomoči. In tako je 9 od 10 okuženih z virusoma, katerih eden je ozdravljiv (hepatitis C) drugi pa dobro obvladljiv in celo preprečljiv (hepatitis B), prepuščenih naravni poti okužbe, ki lahko pripelje do raka na jetrih ali dokončne odpovedi delovanja jeter in smrti.

Akcija testiranja na okužbo z virusoma hepatitisov B in C

Kdaj: 27. in 28. julija med 14.00 in 19.00 uro

Kje: Poljanski nasip 58, Ljubljana

NUJNO predhodno naročanja: tel. 01 522 9392

Testiranje bo ANONIMNO, BREZPLAČNO, BREZ NAPOTNICE, VARNO.

Samo leta 2015 je za posledicami hepatitisov B in C v svetu umrlo kar 1.34 milijona ljudi, pri čemer bi lahko 95% okužb z virusom hepatitisa B preprečili z učinkovitim cepljenjem, več kot 95% okuženih z virusom hepatitisa C pa uspešno pozdravili z učinkovitimi zdravili, ki so na voljo. Rak na jetrih zaradi hepatitisa B je prva rakava bolezen v zgodovini medicine, ki jo lahko preprečimo s cepljenjem – le-to je na voljo že od leta 1982. Hepatitis C pa je prva kronična virusna bolezen v zgodovini medicine, ki je ozdravljiva. K smrtnim primerom zaradi hepatitisa pa prispevata tudi okužbi z virusoma hepatitisa A in E, katerih značilnosti so se v zadnjih letih precej spremenile.

Ker je število smrti zaradi virusnih hepatitisov že preseglo število smrti zaradi HIV/aidsa, je leta 2016 Svetovna zdravstvena organizacija sprejela prvo globalno strategijo o obvladovanju virusnih hepatitisov s ciljem, da do leta 2030 izkoreninimo virusni hepatitis kot javno zdravstveno grožnjo v svetu. Cilj strategije je, da do tega leta za 90% zmanjšamo število na novo okuženih in za 65% zmanjšamo število smrti zaradi virusnih hepatitisov. Za njeno uresničitev pa je potrebno vpeljati kaskado ukrepov, ki vključujejo masivno testiranje in odkrivanje okuženih, njihovo vključitev v zdravstveni sistem, zdravljenje, ozdravitev, dolgotrajen zdravniški nadzor in preprečevanje novih okužb. Resolucijo o taki globalni strategiji je podpisalo in se s tem zanjo tudi zavezalo 194 držav članic, med njimi tudi Slovenija, ki pa je takšno strategijo z ukrepi vred kot ena prvih držav v svetu sprejela že leta 1997.

V času pandemije COVID-19 in ukrepov za njeno zajezitev pa je še posebej pomembno, da svet ne zaustavi že vpeljanih aktivnosti, ki so usmerjene proti izkoreninjenju virusnega hepatitisa, na kar vseskozi opozarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija. To pomeni, da tudi v letošnjem pandemskem letu ne smemo nikogar prikrajšati za pravočasno odkrivanje ali zdravljenje tovrstnih okužb, kakor tudi ne za možnosti njihovega preprečevanja, npr. cepljenja ali drugih preventivnih ukrepov.

V Sloveniji je sicer obvladovanje virusnih hepatitisov že nad 20 let na visoki ravni, saj nas je evropska analitična hiša Health Consumer Power House uvrstila na drugo mesto med državami EU. Predvsem t.i. slovenski model zdravljenja hepatitisa C v Evropi služi kot primer dobre klinične prakse, saj smo s t.i. mikroeliminacijo hepatitis C še povsem izkoreninili v določenih skupinah z velikim tveganjem za okužbo (npr. hemofiliki, bolniki na dializi, sookuženi s HIV, itd.). Statistična projekcija je pokazala, da bi s stopnjevanjem števila novoodkritih okuženih in njihovega zdravljenja lahko do leta 2030 za 90% zmanjšali prevalenco okuženih in praktično skoraj izničili število bolnikov z ogrožajočimi zapleti bolezni. Najnovejši podatki iz realne zdravstvene prakse pa pravijo, da bi cilj lahko dosegli že bistveno prej, ČE BI POZNALI VSE OKUŽENE.Prvi korak je torej: odkriti VSE okužene, saj je okužba tudi tri desetletja ali več lahko povsem brez bolezenskih znakov.Poleg oddaje majhnega vzorca krvi, se boste tam lahko pogovorili z zdravnikom, ki bo tudi odgovarjal na vaša vprašanja. Upoštevana bodo vsa varnostna priporočila za preprečevanje okužbe s koronavirusom!

Akcijo anonimnega brezplačnega testiranja so na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, ki je osrednja slovenska zdravstvena ustanova za zdravljenje virusnih hepatitisov, organizirali v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Pri ozaveščanju pa bodo pomagali tudi študenti iz projekta Imunopri Društvu študentov medicine Slovenije.

Akcije testiranja na okužbo z virusom hepatitisa C se na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ob svetovnem dnevu hepatitisa izvajajo že od leta 2007. V preteklih akcijah se je skupaj testiralo okrog 8 000 ljudi. Od teh je bila okužba z virusom hepatitisa C odkrita kar pri 1.9%. Med njimi je bilo precej takih, ki so prejeli transfuzijo krvi pred letom 1993, ki so imeli okuženega spolnega partnerja ali družinskega člana ali bili podvrženi neprofesionalni tetovaži oz. »piercingu«. 

Sicer pa Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL redno organizira anonimno in brezplačno testiranje brez napotnice na okužbo z virusoma hepatitisa B in C vsak ponedeljek med 12.00 in 14.00 uro, ki se v času pandemije COVID-19 izvaja v skladu z vsem varnostnimi priporočili na Poljanskem nasipu 58 po predhodnem naročilu. Ob tem je na voljo tudi posvet z zdravnikom.

Virusni hepatitis v Sloveniji

V Sloveniji smo se zelo resno in odgovorno lotili startegije eliminacije hepatitisov B in C.

Glede hepatitisa B je nacionalna raziskava prvič v Sloveniji pokazala izrazito uspešnost nacionalnega programa cepljenja otrok proti hepatitisu B, ki se izvaja pri rojenih po letu 1992 pred vstopom v devetletko. Poleg tega po letu 1994 vse nosečnice redno pregledujemo na okužbo z virusom hepatitisa B in v primeru pozitivnega izvida novorojenca takoj cepimo. Zadnji okužen slovenski otrok se je rodil leta 1996, po letu 2016 pa nismo imeli nobenega kronično okuženega otroka, rojenega v Sloveniji slovenskim staršem. Žal pa obstaja utemeljena bojazen, da se bo tako izjemno odlično stanje kmalu porušilo, saj se delež cepljenih otrok iz leta v leto znižuje – leta 2014/15 je bila precepljenost otrok skoraj 89%, leta 2017/18 in 2018/19 pa 87%. Svetovna zdravstvena organizacija sporoča, da je cepivo učinkovito pri več kot 95% cepljenih, ob tem pa je tudi zelo varno, saj je to eno najbolj preučevanih cepiv in je bilo do sedaj danih že več kot milijarda odmerkov po vsem svetu. Eliminacija hepatitisa B s pomočjo cepljenja je realno dosegljiv cilj.

Glede hepatitisa C pa moramo eliminacijo doseči s pomočjo zdravil, saj cepivo ne obstaja. Za razliko od mnogih, tudi nam bližnjih držav, imamo v Sloveniji na srečo vse možnosti, da bolnikom nudimo kar najboljšo zdravstveno oskrbo z vsemi najnovejšimi zdravili in ustreznim sistemom obravnave bolnikov. Žal pa ne moremo pomagati tistim, ki so okuženi, a za okužbo še ne vedo in zato ne poiščejo pravočasno pomoči pri ustreznem specialistu. Ker je hepatitis C vrsto let prikrita bolezen, v Sloveniji ocenjujemo, da zaenkrat poznamo malo več kot polovico okuženih, za katere pa je dobro poskrbljeno, saj imamo na voljo vsa nova zdravila in je uspeh zdravljenja med leti 20015-2017 pri nas bil kar 97%, kar je več kot primerljivo z evropskimi podatki.

Sistematično smo se lotili tako imenovane mikro-eliminacije hepatitisa C. Gre za povsem novo medicinsko terminologijo, prvič predstavljeno strokovni javnosti leta 2017, ki opredeljuje aktivno iskanje okužbe v skupinah, kjer jo najpogosteje pričakujemo in takojšnje zdravljenje okuženih v tej skupini.  Pravzaprav smo v Sloveniji to strategijo začeli izvajati že veliko pred njenim uradnim poimenovanjem in tako odkrite in zdravljene bolnike že tudi uspešno pozdravili. Tako smo v začetku letošnjega leta prvi v svetu uspeli izkoreniniti hepatitis C v skupini hemofilikov  in naredili t. i. mikro-eliminacijo, kar smo s precejšnjo odmevnostjo predstavili tudi na mednarodnem kongresu za bolezni jeter v Parizu. Po poti mikro-eliminacije smo nato nadaljevali tudi z drugimi skupinami okužbi bolj izpostavljenih bolnikov in na ta način že izkoreninili okužbo v enotah za hemodializo po Sloveniji, kar tudi predstavlja nekoč dokaj nepredstavljiv dosežek. Enako postopamo tudi z drugimi kroničnimi ledvičnimi bolniki ter bolniki po transplantaciji organov. Sproti gasimo požar in izvajamo mikro-eliminacijio pri sookuženih s HIV.

Najtrši oreh pa so intravenski uporabniki drog, kjer smo že leta 2007 na nacionalni ravni ustanovili posebno interdisciplinarno mrežo za zdravljenje hepatitisa C, ki je dokazano učinkovit in služi kot model dobre prakse drugim državam. Vendar pa v luči novih dognanj ta model še izboljšujemo, lotevamo pa se ne le uporabnikov drog v  programu zdravljenja odvisnosti, temveč tudi ostalih, vključno s tistimi »na cesti«. V ta namen bomo s sodelovanjem Ministrstva za zdravje RS in mreže Centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od drog, odkrivanje in zdravljenje hepatitisa C vključili tudi mobilne enote za delovanje širom po Sloveniji.

K odkrivanju okuženih smo zelo aktivno pritegnili tudi družinske zdravnike, ki lahko testirajo vsakogar s kakršnimkoli dejavnikom tveganja za okužbo ali z določenimi neznačilnimi bolezenskimi znaki. V ta namen smo izdelali algoritem za testiranje na okužbo z virusom hepatitisa C in posebne vprašalnike z dejavniki tveganja, ki bodo na voljo v čakalnicah in ambulantah osebnih družinskih zdravnikov.

Aktivno pa poskušamo ozaveščati ne le strokovno, temveč tudi splošno javnost, zato smo izdelali najrazličnejše pisne materiale o hepatitisu C v obliki knjižic, zloženk in plakatov, ki vabijo na testiranje. Posebnost v Evropi je tudi že zelo dobro obiskana interaktivna spletna/mobilna apilikacija o virusnih hepatitisih (http://hepy.mf.uni-lj.si), ki poleg informacij o značilnostih virusnih hepatitisov, tveganju za okužbo in nasvetnika o varnem vedenju in preprečevanju okužbe vključuje tudi poseben vprašalnik, ki uporabnika popelje skozi dejavnike tveganja za okužbo in možne zdravstvene težave ter ga sproti izobražuje in ozavešča, na koncu pa mu glede na zatečeno stanje poda konkretne napotke: kam na testiranje in po pomoč oziroma kako preprečevati okužbo.

Z vsemi temi raznolikimi aktivnostmi v smeri mikro-eliminacije hepatitisa C v določenih skupinah bolnikov in čim prejšnjega odkrivanje in zdravljenje okuženih v preostali populaciji Slovenija predstavlja vzor drugim državam in vabljeno aktivno sodeluje pri najrazličnejših mednarodnih projektih, konferencah in učnih platformah. Predvsem pa s temi aktivnostmi želimo čim prej doseči cilj - odličen nadzor nad hepatitisom C v Sloveniji, ki bi se že skoraj približal njegovi eliminaciji. Vendar le ob pogoju, da bi postopno odkrili VSE okužene in da bi s preventivnimi ukrepi preprečili nove okužbe.

Učinkovite aktivnosti na področju obvladovanja virusnih hepatitisov v Sloveniji je prepoznala tudi Svetovna zdravstvena organizacija, ki bo letos v svojem globalnem poročilu predstavila primer dobre prakse na poti k eliminaciji virusnega hepatitisa v Sloveniji.

KDO naj se testira?

Virus hepatitisa C se prenaša z okuženo krvjo in z okužene matere na otroka. Spolni prenos je je možen le, če je izločkom spolovil pridružena tudi okužena kri. Med skupine z velikim tveganjem za okužbo torej sodijo vsi ljudje, ki so v Sloveniji prejeli transfuzijo krvi pred letom 1993 (če so jo prejeli v manj razvitih državah, je ta letnica še kasnejša) oz. so v preteklosti imeli večje operativne posege, bili na hemodializi ali imeli naključen vbod z uporabljeno injekcijsko iglo, so sobivali z okuženimi v skupnem gospodinjstvu in menjavali pribor za osebno higieno (britvice, zobne ščetke, manikirni pribor itd.). Pozornost velja tudi za vse tiste, ki so imeli tetovažo, prebadanje (»piercing«) ali akupunkturo izvedeno neprofesionalno oziroma v lokalih brez ustreznega higienskega nadzora in uporabe materiala za enkratno rabo. Med posebna tveganja pa sodi seveda menjavanje pribora za uporabo drog, ne le injekcijskega, temveč tudi tistega za njuhanje, in tvegano spolno vedenje, predvsem med moškimi, ki imajo odnose z moškimi. Vse premalo se zavedamo, da je varen spolni odnos le odnos dveh zvestih neokuženih partnejev.

Izrednega pomena je, da se vsak človek vsaj enkrat zamisli nad svojim preteklim vedenjem ali dogodki, ki bi lahko prinesli kakršnokoli tveganje za okužbo z virusom hepatitisa C. Če je v njihovi osebni zgodovini prisoten že zgolj en sam utemeljen sum na okužbo, je to dovolj, da opravijo ustrezno testiranje. Torej velja vsem, ki tega še niso opravili, povabilo, da preverijo, če pri njih obstaja kakršnokoli tveganje, da so okuženi z virusom hepatitisa C. 

Za konec: ABCE - Abeceda virusnih hepatitisov v letu 2019

Hepatitis A: Okužba se prenaša fekalno-oralna (hrana, voda), zato pozor pri higieni in prehranjevanju na potovanjih, tudi po Evropi, saj tudi tu v zadnjih letih beležimo izbruhe bolezni zaradi določenih oporečnih prehranskih izdelkov. Okužba pa se lahko prenaša tudi spolno (analni odnosi), zato pozor pri tveganih spolnih odnosih moških, ki imajo odnose z moškimi. CEPITE se preventivno pred potovanjem (tudi v evropske države!), pa tudi po izpostavitvi, če ste bili v stiku z okuženo osebo (lahko še znotraj 14 dni po analnem spolnem stiku z okuženo osebo).

Hepatitis B: Cepljenje je varno in učinkovito. Omogočite CEPLJENJE svojim otrokom pred vstopom v devetletko, cepite se tudi Vi, če tega še niste opravili. Če obstaja sum na okužbo oz. ste bili izpostavljeni kakršnemukoli tveganju za okužbo, se TAKOJ TESTIRAJTE in če je izvid pozitiven, takoj obiščite infektologa. Imejte varne spolne odnose. Tetovirajte ali prebadajte (»piercing«) se le v lokalih s certifikatom za zagotovljen higienski standard.

Hepatitis C: Če ste bili izpostavljeni kakršnemukoli tveganju za okužbo kadarkoli tekom svojega življenja ali imate določene zdravstvene težave, ki niso pojasnjene, se TAKOJ TESTIRAJTE. S sodobnim zdravljenjem lahko POZDRAVIMO hepatitis C. Izogibajte se vsem tveganjem za okužbo.

Hepatitis E: Na potovanjih v eksotične kraje se okužba prenaša fekalno-oralno, torej pozor pri higieni in prehranjevanju v endemičnih krajih. V Evropi pa se okužba prenaša z uživanjem termično slabo obdelanega mesa divjačine, svinj in še nekaterih drugih živali. »Evropski« hepatitis E lahko povzroča ohromelost okončin ali hudo okvaro ledvic. Torej pozor pri uživanju suhomesnih izdelkov in paštet v Evropi.

Pripravila:

Prof. dr. Mojca Matičič, dr. med

Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana

Japljeva 2, Ljubljana   Tel. 01 522 3710

mojca.maticic@kclj.si