Instagram Twitter Youtube   
 slo 
 eng 
 
 

KLINIKE IN ODDELKI

 

PODATKI ZA PACIENTE

 

PODATKI ZA OBISKOVALCE

 

PODATKI ZA PROSTOVOLJCE

 

OBVESTILA

 

Arhiv obvestil

 

POMEMBNI KONTAKTNI PODATKI

 

PRIJAVA NEŽELENIH UČINKOV ZDRAVIL

 

POHVALE IN PRITOŽBE

 

POVEZAVE

 

STAVBE UKCL

 

RAZISKAVA MNENJA PACIENTOV

 
  Nujne priprave na porast števila COVID okužb v hladnejših mesecih  30.7.2020

Nujne so priprave na jesensko-zimski čas, ko se pričakuje porast okužb z novim koronavirusom, je pozval generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Janez Poklukar. Kot je dejal, bo ključno vlogo odigral kader, zato zaposlene v kliničnem centru že pripravljajo in usposabljajo za morebitne večje izbruhe.         

Na ljubljanski infekcijski kliniki zdravijo največ bolnikov s covidom-19 v Sloveniji. V sredo so sprejeli mlajšega bolnika s covidom-19 iz novomeške bolnišnice. Njegovo stanje je stabilno, prav tako stanje ostalih 12 hospitaliziranih bolnikov na navadnem oddelku, je v današnji izjavi za medije povedala infektologinja Mateja Logar. Dva bolnika v intenzivni enoti sta v kritičnem stanju, zato ne pričakujejo, da bosta enoto za intenzivno zdravljenje lahko v kratkem zapustila.

Logarjeva za zdaj nima informacij, da bi bil kdo izmed testiranih zaposlenih v novomeški bolnišnici pozitiven. "Upajmo, da so ustrezno uporabljali osebno varovalno opremo. Na ta način lahko z veliko verjetnostjo rečemo, da do sekundarnih prenosov ne bo prišlo," je dejala.

Ob tem je vse pozvala k pravilni uporabi maske, ki naj pokriva tako usta kot nos, prek katerega se prav tako izloča virus. Z bombažno masko preprečimo predvsem širjenje virusa od sebe, ne ščitijo pa dobro pred tem, da se ne bi okužili, je spomnila. "Gre predvsem za zavest vsakega posameznika, da bolezni na širi naprej," je poudarila infektologinja.

Po njenih besedah v državi ni nekega novega žarišča okužb z novim koronavirusom, več pa je okužb pri sekundarnih stikih. Zabeležili so tudi okužbe v delovnih kolektivih, zato je vse delodajalce pozvala, da poskrbijo, da delavci uporabljajo varovalno opremo in skrbijo za ustrezno razdaljo, umivanje in razkuževanje rok ter površin.

Epidemiologi stanje na terenu sicer še smatrajo za obvladljivo. "Še vedno smo v fazi, ko aktivno iščemo vse kontakte in jih po potrebi testirano, če je ocenjeno, da gre za tesen stik," je dejala Logarjeva in poudarila pomen čim širšega testiranja. Z zmanjševanjem testiranja se po njenih besedah namreč poveča število neprepoznanih okuženih, ki okužbo širijo naprej. "Najbolj pomembno je, da jih najdemo na začetku okužbe," je poudarila. Verjetnost za prenos virusa je takrat največja.

Tudi Poklukar je poudaril pomen testiranja, pa tudi cepljenja, če bo cepivo na voljo, predvsem v zimskem času. Kot je napovedal, si bodo prizadevali, da bodo dobili zadostno, če ne neomejeno število brisov, ki jih bodo skladno z obolevnostjo ali potrebami lahko opravljali. Opomnil je, da bodo v hladnejših mesecih glavna težava okužbe dihal, za katere se ne bo vedelo, ali ima covid-19 ali katero drugo respiratorno bolezen.

"Brisi niso pomembni samo z vidika zajezitve bolezni, ampak v domovih za starejše in javnih zdravstvenih zavodov tudi z vidika logistike obravnave bolnikov," je ob tem poudaril.

V jesenskem času jih po Poklukarjevih besedah čaka večmesečno obdobje nenehnega bojevanja s tem virusom, zato bodo komurkoli pomagali po najboljših močeh bolnišnice. Kot je poudaril, pa se je treba zavedati, da tudi kapacitete UKC in zdravstva niso neskončne.

Predvsem domove za starejše je pozval, da vsi skupaj najdejo rešitev in drug drugemu pomagajo. Spomnil je, da je UKC v stavbi na Vrazovem trgu že pripravil 37 postelj za začasno premestitev okuženih oskrbovancev ljubljanskih socialnovarstvenih zavodov. Tri zaposlene v zdravstveni negi pa bodo v petek odšle na pomoč hrastniškemu domu starejših občanov, s strokovnimi nasveti pa infektologi pomagajo tudi v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča.

Po več mesecih dela z bolniki s covidom-19 imajo zaposleni na infekcijski kliniki nekaj več izkušenj s to respiratorno boleznijo. Med drugim ugotavljajo, da je med 20 do 30 odstotkov bolnikov zaznalo izgubo vonja in okusa, ki sta specifična znaka okužbe s koronavirusom. Pri drugih virusnih okužbah dihal je izgubo vonja pripisati predvsem zamašenemu nosu, pri covidu-19 pa gre za prizadetost živčnih končičev, je pojasnila Logarjeva.

Komentirala je tudi raziskave, ki kažejo na to, da covid-19 povzroča krvne strdke. Prisotnost teh so dokazali pri približno tretjini njihovih bolnikov v intenzivni enoti, eden je med zdravljenjem doživel možgansko kap. "Tveganje za nastanek strdkov se ne zmanjša takoj, ko nekdo zapusti bolnišnico oziroma ko se stanje začne izboljševati. V zadnjem obdobju opisujejo povečano pojavnost možganske kapi pri ljudeh, ki so preboleli covid-19, so mlajši in niso iz skupine, ki sicer sodi v rizično skupino za nastanek možganske kapi," je opozorila.

Dobra tretjina bolnikov, ki se po prebolelem covidu-19 vrača na kontrolne preglede, znotraj dveh mesecev še vedno opaža težave predvsem z utrujenostjo, zmanjšano fizično sposobnostjo, opisujejo tudi pekoče občutke v prsnem košu in tiščanje. Nekateri so imeli prehodne težave z otekanjem sklepov. Težave pa niso tako hude, da bi potrebovali hospitalizacijo, niso zaznali niti resnih zapletov, kot je pljučna embolija ali možganska kap, o katerih so poročali iz drugih državah, je dodala Logarjeva.

Po njenih besedah tudi niso zaznali povezave s težo bolezni in poznimi zapleti. Ti se, kot je dejala Logarjeva, lahko pojavijo tudi pri nekom, ki je imel le blage simptome bolezni.

BV_CerfOznake_EN15224_B