Instagram Twitter Youtube   
 slo 
 eng 
 
 

KLINIKE IN ODDELKI

 

PODATKI ZA PACIENTE

 

PODATKI ZA OBISKOVALCE

 

PODATKI ZA PROSTOVOLJCE

 

OBVESTILA

 

Arhiv obvestil

 

POMEMBNI KONTAKTNI PODATKI

 

PRIJAVA NEŽELENIH UČINKOV ZDRAVIL

 

POHVALE IN PRITOŽBE

 

POVEZAVE

 

STAVBE UKCL

 

RAZISKAVA MNENJA PACIENTOV

 
  (INTERVJU) Ciril Horjak, avtor podobe našega superjunaka: »Če bi Klinko lahko govoril, bi nas opozoril, da slavospevi in zahvale niso dovolj« 9.9.2020

Spomladi, ko sta bila Slovenija in svet v primežu prvega vala epidemije novega koronavirusa, se je rodil Klinko, simpatični superjunak, ki se s svojim superščitom bori proti virusom. Potem ko je zavzel naslovnico časopisa Interno, kasneje še glasila Ljubljana, zdaj krasi prej dokaj neugleden zid stavbe v neposredni bližini Infekcijske klinike, na Bohoričevi. Je tudi ena prvih podob, ki pade v oči obiskovalcem Pediatrične klinike.

20200613_175213.jpg

»Tako je tudi prav. Superjunak dela družbo resničnim junakinjam in junakom,« pove Ciril Horjak (1975), akademski slikar, ilustrator, karikaturist, stripar in pedagog, ki je ustvaril Klinka. Horjak je slovenski javnosti najbolj znan po svojem stripovskem ustvarjanju (v njegovem življenjepisu je mogoče prebrati, da je tudi diplomiral s stripovsko nalogo), tako da niti ni presenečenje, da je simbol boja proti koronavirusu v UKC Ljubljana postal superjunak …
 
»Stripe rišem od mladih nog. Narisal sem več deset stripovskih junakov. Že dvanajst let nazaj sem v enem prvih izobraževalnih stripov narisal navodila za pravilno umivanje rok. Toda Klinko se z virusi bori s svojim superščitom. Neverjetno, toda Klinko je moj prvi pravi superjunak,« pove umetnik, čigar karikature so objavili tudi ugledni tuji mediji, kot so Guardian, Chicago Tribune, Le Monde in Die Zeit.

Kako je sploh prišlo do sodelovanja z našo ustanovo?

Začelo se je dramatično. Klicatelj z neznane telefonske številke je povedal, da kliče iz kliničnega centra. Srce mi je padlo v hlače. Vsi moji so bili v mestu, bal sem se slabih novic. Pokazalo se je, da gre res za urgentno zadevo: hitro sem moral narisati maskoto UKC Ljubljana in plakat.

Morda ste bili prav vi izbrani tudi zato, ker vaše umetniško ime dr. Horowitz zveni kot zdravniški naziv?
 
Zdravniško zveneči psevdonim ni bil dovolj. Moje ime se je res pojavilo na zdravniškem radarju. Ampak ne zaradi doktorskega psevdonima, temveč zaradi sodelovanja s pravim zdravnikom. Leta 2015 sva z zobozdravnikom dr. Juričem ustvarila strip o zdravljenju zob, ki sva ga predstavila na strokovnih konferencah.

S Klinkom vam je uspelo ustvariti simpatičen lik, v njegovo podobo pa ste dobro prelili tudi ustaljeno grafično podobo institucije, ki jo predstavlja. So tovrstne omejitve, denimo glede barv in skladnosti z že obstoječo podobo, za umetnika lahko velika »nadloga«?
 
Nasprotno. Meni so omejitve celo pomagale. Vodja vaše Službe za odnose z javnostmi Jure Brankovič je točno vedel, kakšno podobo želi. Sledil sem njegovim navodilom. Jure je velik ljubitelj klasičnih plakatov iz časa prve in druge svetovne vojne. Tudi meni je jasna estetika tistega časa zelo blizu. Kompozicija, oblika likov in barve v enaki meri izhajajo iz te estetike, pa tudi iz celostne grafične podobe UKC Ljubljana.

skica_corona_virus_2a.jpg

Družbeno angažirane ilustracije so stalnica v vašem ustvarjanju … Zgodovina je pokazala, da ima umetnost moč spremeniti družbo in svet (na bolje). Kakšna pa je po vašem mnenju vloga umetnosti v preizkušnjah, kakršna je pandemija koronavirusa?

Umetnost ima v obdobjih velikih sprememb tri vloge. Ilustratorke in ilustratorji lahko pomagamo izobraževati in motivirati. Satirične risarke in risarji imamo moč razkrivati resnico na zabaven način. Visoka umetnost pa – kadar umetnici ali umetniku resnično uspe – ustvarja prostore, v katerih ljudje najdemo najgloblje točke lastne identitete.

Klinko se je zdaj znašel tudi na zidu precej dotrajane stavbe kliničnega centra na Bohoričevi. Tam izraža podporo tistim v prvih vrstah boja proti covid-19, a to ni njegovo edino sporočilo …

Za vojsko bomo v prihodnjih letih namenili 780 milijonov evrov. To razumem. Pogrešam pa novico o zajetnem paketu investicij v slovensko javno zdravstvo. Če bi Klinko lahko govoril, bi nas opozoril, da slavospevi in zahvale niso dovolj. O tem se politiki ne smejo sprenevedati. Ne vem, koliko denarja zmore Slovenija investirati v medicinske sestre, administratorje, zdravnice, kirurge in opremo. Vem pa, da je investicija v zdravstveni sistem dobra naložba.

Alenka Klun, SOJ

Prispevek je objavljen v aktualni številki časopisa Interno. Več o vsebini>>

BV_CerfOznake_EN15224_B