Anyflip Instagram Twitter Youtube   
 slo 
 eng 
 
 

KLINIKE IN ODDELKI

 

PODATKI ZA PACIENTE

 

PODATKI ZA OBISKOVALCE

 

PODATKI ZA PROSTOVOLJCE

 

OBVESTILA

 

Arhiv obvestil

 

POMEMBNI KONTAKTNI PODATKI

 

PRIJAVA NEŽELENIH UČINKOV ZDRAVIL

 

POHVALE IN PRITOŽBE

 

POVEZAVE

 

STAVBE UKCL

 

RAZISKAVA MNENJA PACIENTOV

 
  COVID-19 in kognitivne motnje 8.12.2020

COVID-19 v nekaterih primerih povzroča dolgotrajne zdravstvene spremembe, ki so jih poimenovali tudi „dolgi COVID“. Med drugim se lahko pojavijo kognitivne posledice (težave z miselnimi sposobnostmi) in posledice na duševnem zdravju tako zaradi bolezni COVID-19 kot tudi zaradi posegov (umetno predihavanje in intenzivna nega pri hudo bolnih bolnikih).

Do zdaj objavljene raziskave so med drugim pokazale, da se je pri bolnikih, ki so pred kratkim popolnoma okrevali po COVID-19, pojavil upad na področju vzdrževane pozornosti (povezava 1). Za hospitalizirane COVID bolnike, ki so bili umetno predihavani je bil kognitivni upad tolikšen, kot bi bil sicer pričakovan upad s staranjem v 10 letih (povezava 2). Bolezen in posledice posegov so torej bolnike kognitivno postarali za 10 let. Kognitivni upad v tej študiji je bil najbolj izražen na področju reševanja problemov in vidne pozornosti. Tudi pri bolnikih, ki niso imeli težav z dihanjem je bil prisoten upad, vendar manjši kot pri skupini hospitaliziranih bolnikov.

Francoski raziskovalci (povezava 3) poročaj, da je imela tretjina bolnikov s COVID-19, ki so bili umetno predihavani, ob odpustu prisotne hude motnje koncentracije in nadzora miselnih sposobnosti. Druga raziskava je pokazala, da so imeli bolniki po diagnozi COVID-19 v primerjavi z bolniki z drugimi respiratornimi okužbami večje tveganje za tesnobo, motnje spanja in demenco (povezava 4). Raziskovalci menijo, da kombinacija direktnih posledic virusa, sistemskega vnetja, kapi in poškodb telesnih organov najverjetneje povečuje tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni pri bolnikih, ki so preboleli COVID-19 (povezava 5).

Bolezen COVID-19 torej tudi po preboleli okužbi lahko vpliva na miselne sposobnosti, razpoloženje in s tem na kvaliteto življenja. Zato se vse bolj uveljavljajo priporočila, da se pri bolnikih s težkim potekom COVID-19 opravi natančna kliničnopsihološka ocena miselnih sposobnosti in duševnega zdravja (povezava 6).

Pripravila: dr. Ana Ožura Brečko, univ. dipl. psih., spec. klinične psihologije, Nevrološka klinika, Služba za nevrorehabilitacijo, Nevropsihološka dejavnost

Povezava 1. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7324344/

Povezava 2. https://europepmc.org/article/ppr/ppr228214

Povezava 3. https://www.groupedeveillecovid.fr/wp-content/uploads/2020/04/NEURO-NEJM-1.pdf

Povezava 4. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33181098/

Povezava 5. https://alzres.biomedcentral.com/articles/10.1186/s13195-020-00640-3

Povezava 6. https://www.health.harvard.edu/blog/the-hidden-long-term-cognitive-effects-of-covid-2020100821133