Instagram Twitter Youtube   
 slo 
 eng 
 
 

KLINIKE IN ODDELKI

 

PODATKI ZA PACIENTE

 

Čakalne dobe, ordinacijski časi

 

Naročanje

 

Navodila in priporočila

 

Otroci in starši

 

Pomoč in podpora

 

Vaše pravice in dolžnosti

 

Svet pacientov

 

Plačevanje zdravstvenih storitev

 

Samoplačniške storitve

 

Delo UKC Ljubljana v času epidemije

 

Samoplačniško testiranje COVID 19

 

PODATKI ZA OBISKOVALCE

 

PODATKI ZA PROSTOVOLJCE

 

OBVESTILA

 

POMEMBNI KONTAKTNI PODATKI

 

PRIJAVA NEŽELENIH UČINKOV ZDRAVIL

 

POHVALE IN PRITOŽBE

 

POVEZAVE

 

STAVBE UKCL

 

RAZISKAVA MNENJA PACIENTOV

 

Kakšna dela in zakaj so potekala v DTS (dodatni oddelki COVID19)?

Novembra smo v prvem in drugem nadstropju diagnostično-terapevtskega servisa (DTS) odprli dodatne prostore za zdravljenje Covid bolnikov. V njih je mogoče namestiti 150, v izrednih razmerah pa do 300 bolnikov. 

Kapacitete se bodo prilagajale skladno z razvojem epidemije. Če se bo trend umiril in ne bo novih sprejemov bolnikov s covidom-19, bodo na to lokacijo preseljeni bolniki iz drugih oddelkov, kjer danes ne morejo opravljati svojega dela, kot je na primer ortopedska klinika, bolnica dr.Petra Držaja, Negovalna bolnišnica, ipd.

V prostorih DTS so se 18. novembra na operativnem sestanku pred zaključkom del sestale vse službe, ki so pomagale pri zagotovitvi nujne zasilne namestitve za bolnike s covidom-19. Gre za Slovensko vojsko, upravo za zaščito in reševanje, Civilno zaščito Mestne občine Ljubljana (Mol) in Rdeči križ Slovenije (RKS). Načelnik generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš je poudaril, da vojska rada priskoči na pomoč, tako pri delu kot s sredstvi. Spomnil je, da so na tej lokaciji že vzpostavil rentgen v kontejnerju. Vojaki pa so na pomoč priskočili tudi pri vzpostavitvi covidne cone. 

Kadrovsko pa UKC Ljubljana pomagajo tudi prostovoljci in bolničarji iz Rdečega križa ter oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo Mestne občine Ljubljana. Generalna sekretarka RKS Cvetka Tomin je povedala, da v UKC sodeluje 60 bolničarjev. Poudarila je, da so strokovno usposobljeni, a so pri delu podpora rednim službam. Robert Kus, ki na Molu vodi oddelek za zaščito, pa je poudaril, da zaposlenim v UKC pomagajo tudi pri namestitvi in prevozu v službo.

Zaradi neslutenih razsežnosti razvoja epidemije COVID19, ki očitno presega obstoječe bolnišnične kapacitete, se je vodstvo UKC Ljubljana namesto za selitev v nebolnišnične objekte odločilo za izkoriščenje prostorov nedograjenega objekta Diagnostično-terapevtske službe. Ocenjeno je bilo, da je ta rešitev smiselna zaradi boljše dostopnosti vse bolnišnične in druge infrastrukture (zagotovitve kisika posteljam) ter možnosti čim boljše organizacije zaposlenih.

Temeljni kamen objekta Diagnostično-terapevtske službe je bil postavljen leta 2007, v njem je bilo načrtovano, da bodo poleg obstoječih urgentnih služb in heliporta do leta 2011 vzpostavljeni center internistične intenzivne medicine (CIIM), kardiovaskularna intenzivna terapija (KVIT), center intenzivne terapije (CIT) in nekatere skupne službe. UKC Ljubljana je teh prostorih zaradi potreb tehnično izrisal in preveril možnosti izvedbe večjega števila postelj, pri čemer gre zahvala zaposlenim za izredno hitro projektiranje.

Na osnovi popisov del in projektantske ocene so bile s projektantom izvedene  tudi opcije racionalizacije popisa del s cenami. Prva projektantska ocena je bila ocenjena na 2.618.000 eur brez DDV oz.  3.193.960 EUR z DDV, vrednost racionaliziranega projekta pa na 2.271.167,79 evrov z DDV.  Zaradi kratkih rokov je bila posredovana racionalizirana vrednost investicije, povpraševanje za JN pa je bilo izvedeno za celovit projekt. Po večkratnih pogajanjih z dvema podjetjema (Remont in Makro5 Gradnje) so bila dela oddana za 2.379.900,00 evrov (brez DDV) ugodnejšemu ponudniku podjetju Remont, ki je na pogajanjih preko aplikacije eJN znižal prvotno ponudbo v vrednosti 2.994.623,57 evra (brez DDV). Končna vrednost del izbranega ponudnika je bila nižja od projektantske ocene investicije. Postopek je potekal s pogajanji brez predhodne objave, in sicer po č) točki prvega odstavka 46. člena ZJN-3.

Kakšna dela in zakaj so potekala v ZVD (sivi coni COVID19)?

Objekt nekdanjega zavoda za varstvo pri delu, ki se nahaja nasproti pediatrične klinike, je bil konec prejšnjega leta preoblikovan v t. i. sivo cono za obravnavo bolnikov z novim koronavirusom. Prvenstveno bo namenjen obravnavi pacientov, ki imajo poleg akutne bolezni še sum na covid-19. 

V pritlični etaži je nastalo devet izolirnih bolniških sob z lastnimi toaletnimi prostori in štiri bolniške izolirne sobe s stalnim nadzorom, namenjene bolnikom, ki so v nekoliko slabšem zdravstvenem stanju. Poleg izolirnih bolniških sob so urejeni vsi dodatni prostori, na primer za preoblačenje zaposlenih v osebno varovalno opremo, čisti in umazani prostori ter prostori za osebje. Bolniki bodo v sivi coni nameščeni od nekaj ur do enega dneva, odvisno od časa, potrebnega za rezultate testiranja na okužbo z novim koronavirusom in drugih preiskav, potrebnih za opredelitev akutne bolezni. Po znanih rezultatih testiranja bodo bolnike ustrezno premestili v nadaljnjo bolnišnično obravnavo.

Statična sanacija stavbe je bila izvedena leta 2008, ko so bili izdelani projekti in pridobljeno gradbeno dovoljenje. Streha je bila v celoti odstranjena in zamenjana z novimi materiali, površinske plesni znotraj objekta pa so bile fizično odstranje in sanirane. Objekt je priključen na vse vire, dostop je omogočen od zunaj po rampi ter neposredno v urgenco v isti etaži.

Izbira izvajalca je potekala kot postopek oddaje naročila male vrednosti s pogajanji, ki je eden izmed postopkov oddaje javnega naročila po ZJN-3. Na podlagi 38. člena ZIUOOPE lahko namreč naročniki uporabijo postopek naročila male vrednosti pri javnem naročilu gradnje, če je vrednost javnega naročila nižja od 1.000.000 evrov brez DDV, kar je bilo doseženo, saj so celotna dela stala z davkom 1.204.060 evrov.

 

Kolikšen je bil izpad zdravstvenih dejavnosti v času epidemije?

V obdobju epidemije je prišlo do izpada 6.324 hospitalizacij akutne bolnišnične obravnave, 1.080 hospitalizacij elektivnih posegov, 22.002 ambulantnih prvih pregledov ter 35.401 ambulantne diagnostike, 1.334 neakutne bolnišnične obravnave in 3.459 drugih obravnav.

Več na: https://www.kclj.si/index.php?dir=/pacienti_in_obiskovalci/obvestila&id=5577

Kakšen je bil vpliv epidemije na čakalne vrste?

Glede na zmanjšan obseg storitev v času epidemije smo natančno pregledali čakalne vrste in lahko ugotovimo, da na 30. 6. 2020  v čakalnih vrstah UKC Ljubljana čaka 11 tisoč pacientov manj kot na 31. 12. 2019. To je zgodilo zaradi izvajanja telefoničnih konzultacij - preklicali smo veliko število pacientov, pri čemer smo ugotovili, da nekateri ne potrebujejo več storitve ali so jo že opravili. Prečistili smo čakalne vrste in lahko ugotovimo, da so 10-12% krajše kot pred epidemijo. V tem času pa so se podaljšala čakalne vrste nedopustno čakajočih za tisoč oseb oziroma dobra 2 odstotka. Če bi želeli na nivoju UKC Ljubljana odpraviti čakalne vrste, daljše od dovoljenih, bi potrebovali dodanih 20 milijonov evrov. 

Hkrati poudarjamo, da zaradi večje varnosti (zračenje, manjše število obravnav v enakem delovnem času) ugotavljamo na letnem nivoju dodatnih 11 milijonov evrov stroškov ob hkratnem zmanjšanem obsegu programa, zato apeliramo na ZZZS, da se cene prilagodijo. Opisani višji stroški so nastali zaradi novega standarda - in posledično daljših teminov za pregled pacienta (5-10 minut za zračenje), osebne varovalne opreme in dodatnega čiščenja ter razkuževanja. 

Koliko zaposlenih v UKC Ljubljana je prejelo dodatek za delo v času epidemije?

Dodatek za mesec marec je prejelo 7.217 zaposlenih. Dodatek za mesec april je prejelo 7.104 zaposlenih. Dodatek za maj je prejelo zaposlenih 7.608.

Za mesec marec je bil dodatek  po kolektivni pogodbi v višini 65%  izplačan v višini 4.358.256,43 EUR bruto bruto, dodatek po ZIUZEOP je bil izplačan v višini  1.258.480,72 EUR bruto bruto. Skupni znesek znaša 5.616.737,15 EUR bruto bruto.

Za mesec april je bil dodatek  po kolektivni pogodbi v višini 65%  izplačan v višini 7.025.396,69 EUR bruto bruto, dodatek po ZIUZEOP je bil izplačan v višini 1.990.885,69 EUR bruto bruto. Skupni znesek znaša 9.016.282,38 EUR bruto bruto.

Za mesec maj je bil dodatek  po kolektivni pogodbi v višini 65%  izplačan v višini 8.610.183,38 EUR bruto bruto, dodatek po ZIUZEOP je bil izplačan v višini 2.027.531,20 EUR bruto bruto. Skupni znesek znaša 10.637.714,58 EUR bruto bruto.

Koliko COVID bolnikov je bilo sprejetih v UKC Ljubljana?

Do 28. 8. smo sprejeli v bolnišnico 226 COVID bolnikov, 47 jih je potrebovalo intenzivno zdravljenje. Ob marca do konca julija smo opravili 11.683 odvzemov COVID brisov, ki jih testira Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete. 

Povprečna ležalna doba COVID bolnika je bila 16,4 dni, povprečna ležalna doba bolnika v UKC Ljubljana v letu 2019 je bila 6,0 dni.

Več na: https://www.kclj.si/index.php?dir=/pacienti_in_obiskovalci/obvestila&id=5620

Kako je potekal postopek zagotavljanja nujnih kapacitet za bolnike COVID v DTS?

Zaradi neslutenih razsežnosti razvoja epidemije COVID19, ki očitno presega obstoječe bolnišnične kapacitete, se je vodstvo UKC Ljubljana namesto za selitev v nebolnišnične objekte odločilo za izkoriščenje prostorov nedograjenega objekta Diagnostično-terapevtske službe. Ocenjeno je bilo, da je ta rešitev smiselna zaradi boljše dostopnosti vse bolnišnične in druge infrastrukture (zagotovitve kisika posteljam) ter možnosti čim boljše organizacije zaposlenih.

Temeljni kamen objekta Diagnostično-terapevtske službe je bil postavljen leta 2007, v njem je bilo načrtovano, da bodo poleg obstoječih urgentnih služb in heliporta do leta 2011 vzpostavljeni center internistične intenzivne medicine (CIIM), kardiovaskularna intenzivna terapija (KVIT), center intenzivne terapije (CIT) in nekatere skupne službe. UKC Ljubljana je teh prostorih zaradi potreb tehnično izrisal in preveril možnosti izvedbe večjega števila postelj, pri čemer gre zahvala zaposlenim za izredno hitro projektiranje.

Pripravili smo izris za okvirno 100 postelj v 2. nadstropju (cca 3000 m2 površin) in 50 postelj za prvo nadstropje (cca 1800 m2 površin). Glede na trenutno stanje v objektu bi v prvi fazi vzpostavili cca 50 postelj, v nadaljevanju pa se vzpostavijo kapacitete v 2. nadstropju. Izvedba vsebuje: ureditev tlaka, razsvetljavo, osnovno prezračevanje (dotok in iztok zraka), centralni pult in ureditev WC-jev, čistih in umazanih prostorov z montažnimi pregradnimi stenami, inštalacije za ogrevanje in pline.

Na podlagi primerljivih projektov je bila na podlagi končnega popisa začetna
skupna ocenjena vrednost javnega naročila/sklopa: 2.459.016,39 evrov. Po
pogajanjih z več podjetji (Remont in Makro5 Gradnje) so bila dela oddana za
2.379.900,00 evrov (brez DDV) ugodnejšemu ponudniku podjetju Remont, ki je na
pogajanjih preko aplikacije eJN znižal prvotno ponudbo v vrednosti 
2.994.623,57 evra (brez DDV). Postopek je potekal s pogajanji brez predhodne objave, in sicer po č) točki prvega odstavka 46. člena ZJN-3.

KLIKNI ZA PRENOS ODLOČITVE

KLIKNI ZA PRENOS POGODBE 

KLIKNI ZA PRENOS OBRAZLOŽITVE 

KLIKNI ZA PRENOS ZAHTEVE ZA SPREMEBO ODLOČITVE

KLIKNI ZA PRENOS ODGOVORA NA ZAHTEVO ZA SPREMEMBO ODLOČITVE

S koliko ventilatorji je razpolagal UKC Ljubljana?

Na dan 13. marec 2020 je bila skupna številka ventilatorjev (tudi otroški, otroški do 30 kg, otroški transportni, ventilatorji z možnostjo transporta in ventilatorji za kratkotrajne ventilacije) 243.

Številka se je nato spreminjala dnevno zaradi dobav opreme, naročene s strani UKC Ljubljana in Državnih blagovnih rezerv.

Sredi junija je bilo skupno število ventilatorjev 289, od tega je za potrebe COVID 19 po oceni stroke primernih 171 (med njimi 18 otroških). 

Konec avgusta je bilo skupno število ventilatorjev 322, od tega je za potrebe COVID 19 po oceni stroke primernih 204 (med njimi 18 otroških). 

Konec oktobra je bilo skupno število ventilatorjev 345, od tega je za potrebe COVID 19 po oceni stroke primernih 227 (med njimi 18 otroških).

Koliko ventilatorjev je bilo naročenih za potrebe COVID19?

UKC Ljubljana je sklenil dogovor o nakupu naslednjih ventilatorjev:

12. 3. 2020: 50 kom Hamilton C6, dobavitelj Framed d.o.o., cena 44.890€ + DDV

14. 3. 2020: 54 kom Sternmed Vento 62, dobavitelj Geneplanet diagnostika d.o.o., cena 39.500 € + DDV 

14., 15. 17. 3. 2020: 3 kom Lowenstein Elisa, dobavitelj Ram2 d.o.o. skupna cena treh 91.322 € + DDV

Koliko ventilatorjev je UKC Ljubljana prejel s strani države in zakaj se uporabljajo?

Deset ventilatorjov SiriusMed R30 je bilo dobavljenih UKC Ljubljana s strani države in so prišli v UKC Ljubljana v času Covid epidemije. Prvič smo ga uporabili na ne-Covid bolniku, ki je bil že v fazi odvajanja od ventilatorja. Trenutno so pripravljeni na oddlekih, v začetku novembra so bili 4 posojeni v UKC Maribor.

Koliko intenzivnih postelj  za zdravljenje bolnikov s COVID 19 ima UKC Ljubljana? 

Število postelj se je prilagajalo potrebam, kar pomeni, da so se v času največjega števila COVID bolnikov zapirali drugi oddelki na način, da je bilo vedno za primer večjega obsega prostih približno deset postelj. V začetku aprila smo imeli hospitaliziranih 59 bolnikov in tedaj so bile pripravljene postelje do skupaj 70 bolnikov, od tega 20 na ortopedski kliniki.

Ali je na voljo dovolj zaščitne opreme in za koliko časa? Koliko dodatnih stroškov ima z njo bolnišnica? Kakšne so cene, kdo so dobavitelji? 

Okvirno ocenjujemo, da porabimo v UKC Ljubljana 100 tisoč kirurških mask tedensko (odvisno od števila zaposlenih v službi, števila opravljenih pregledov in posegov,…). Ocenjujemo, da mesečno porabimo zaradi COVID za okvirno 100 tisoč evrov dodatne osebne varovalne opreme (maske, plašči, rokavice in ostala osebna varovalna oprema), kar je strošek, ki ni pokrit s strani ZZZS.

Časovno je zalogo težko opredeliti glede za težko predvidiljiv razvoj epidemije, vsekakor pa zaloge pri nas in zagarantirane zaloge pri dobaviteljih zadostujejo za redno delo in pričakovano porabo.

V začetku junija smo sklenili okvirni sporazum o predvideni dobavi kirurških mask.

https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_pogodbe=156352&id_obrazec=269966

Ker dobavitelji, s katerimi ima sklenjeno pogodbo, v času epidemije niso mogli zadostiti potrebam po nabavi le-te in so o tem izdali pisno izjavo, smo se bili zaradi nujnosti potreb primorani obrniti tudi na trg ter kupovati opremo z zbiranjem ponudb, in sicer artikle, ki so bili strokovno ustrezni in najcenejši v danem trenutku. V drugem valu epidemije Covid-19 je UKC Ljubljana na takšen način naročil maske, vizirje in podoboben material.

 

BV_CerfOznake_EN15224_B