Twitter   
 slo 
 eng 
 
 

IZOBRAŽEVANJE IN RAZISKOVANJE

 

Evropski projekti

 

ARRS projekti in programi

 

Opis projektov

 

Klinične študije

 

Izobraževalni dogodki

 

Pripravništvo

 

NPK

 

Raziskovanje v zdravstveni in babiški negi

 

Publikacije

 

ORGANIZIRANOST KLINIK

 

POSLOVANJE UKCL

 

OBVESTILA

 

POMEMBNI KONTAKTNI PODATKI

 

POVEZAVE

 

KOMISIJA ZA STROKOVNO ETIČNA VPRAŠANJA

 

PRIJAVA NEŽELENEGA UČINKA ZDRAVIL

 

KAZALNIKI KAKOVOSTI

 

ZDRAVNIK V DRUŽBI

 
  Strokovno srečanje Toksikologija 2018: konoplja bo ponovljeno 18. maja 12.4.2018

Srečanje Toksikologija 2018: konoplja organizirata Sekcija za klinično toksikologijo SZD in Center za klinično toksikologijo in farmakologijo Interne klinike UKCL. Prijava na aprilsko srečanje Toksikologija 2018: konoplja žal ni več mogoča zaradi prezasedenosti dvorane.

Zaradi velikega zanimanja smo se odločili, da bomo ponovili srečanje z naslovom

Toksikologija 2018: konoplja, 

 ki bo 18. maja 2018, od 8.00 do 15.00,

v Kristalni palači v Ljubljani (BTC City).

Prijavnica (PDF)


Toksikologija 2018: konoplja

Povzetki predavanj

KONOPLJA NEKOČ IN DANES
prof. dr. Nejc Jogan, univ. dipl. biol., Katedra za botaniko in fiziologijo rastlin, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Konoplja je bila tisočletja dolgo ena od najpomembnejših tekstilnih rastlin, ki pa je zaradi omamnih lastnosti in težave razlikovanja med industrijsko in indijsko konopljo v obdobju med obema vojnama prišla v nemilost. Tako se je gojenje industrijske konoplje tudi v Evropi skorajda končalo, medtem ko se je gojenje indijske konoplje prestavilo v ilegalo. Zadnja leta pričenjajo konopljo ponovno uporabljati v prehrambene, industrijske in medicinske namene.

ZAKONODAJA S PODROČJA KONOPLJE V SLOVENIJI
dr. Jože Hren, univ. dipl. soc., Ministrstvo za zdravje

Področje prepovedanih drog je v Republiki Sloveniji urejeno v skladu s tremi konvencijami Organizacije združenih narodov s tega področja in drugimi mednarodnimi pravnimi akti ter usmeritvami Evropske unije. Konoplja in THC po mednarodnih konvencijah spadata med prepovedane droge. Države podpisnice konvencij so se zavezale, da bodo na nacionalni ravni sprejemale ukrepe zoper zlorabo drog  in  mednarodno  tihotapstvo.  Po drugi strani dopuščajo konvencije vsaki državi razvijati lastno in specifično politiko na področju prepovedanih drog, ki pa mora slediti nakazanim smernicam in pogojem.

PREGLED EPIDEMIOLOŠKIH PODATKOV O UPORABI KONOPLJE V SLOVENIJI
Milan Krek, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje

Konoplja predstavlja najbolj razširjeno prepovedano drogo na svetu, v državah EU in tudi v Sloveniji. Iz epidemioloških podatkov lahko sklepamo, da se je uporaba konoplje med mladimi v Sloveniji v zadnjih letih povečala. V študiji, ki jo je izvedel NIJZ leta 2012, je bil največji delež uporabnikov konoplje v starostni skupini 15-34 let. Po uporabi konoplje med mladostniki kadarkoli v življenju sodimo med države z visokim deležem uporabnikov konoplje in med države, kjer mladostniki lahko dostopajo do konoplje, ter med države, kjer mladostniki v nizkem odstotku ocenjujejo, da je redna uporaba konoplje škodljiva. V Sloveniji se je povečal delež vstopov v programe obravnave zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog, prav tako se je povečalo število sprejemov oseb zastrupljenih z konopljo. Ravno tako se je z leti povečalo število hospitalizacij zaradi vplivov konoplje na zdravje ljudi in med njimi prednjačijo posledice na duševno zdravje. Povečala se je koncentracija THC v zaseženi konoplji in tudi število zasegov konoplje. Na novo se je povečalo število zasegov konoplje v posebej prirejenih zaprtih prostorih za gojenje konoplje. V luči sprememb, ki jih pripravljajo v slovenskem Državnem zboru, bi morali s ciljem, da ne bi poslabšali javnega zdravja prebivalcev in še posebej mladostnikov, temeljito premisliti, kako oblikovati javno zdravstveno politiko do konoplje, da ob tem ne bi poslabšali javnega zdravja prebivalcev Slovenije.

FARMAKOKINETIKA IN FARMAKODINAMIKA KANABINOIDOV RASTLINSKEGA IZVORA
prof. dr. Mojca Kržan, dr. med., Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Najpogosteje raziskovana in uporabljena konopljina fitokanabinoida sta tetrahidrokanabinol (THC) in kanabidiola (CBD). THC je delni agonist kanabinoidnih receptorjev CB1 in CB2, medtem ko CBD učinkuje predvsem preko vaniloidnega receptorja VR1. Nekatere učinke kanabinoidov so opisali le v razmerah in vitro in v živalskih modelih. Oba kanabinoida se slabo absorbirata, se nalagata v maščevje in hitro razgradita, najprej v aktivna metabolita in šele v naslednjih stopnjah v neaktivne metabolite, ki se tudi izločajo. Kanabinoidi tudi inhibirajo več različnih predstavnikov jetrnih encimov superdružine citokrom P450. Kanabinoidi bodo iz raziskovalnih orodij nekoč lahko postali zdravila, vendar ne tako zelo kmalu, predvsem pa  jih bodo predpisovali za bistveno manj indikacij, kot so današnja pričakovanja. 

ZASTRUPITVE S KONOPLJO
doc. dr. Miran Brvar, dr. med., Center za klinično toksikologijo in farmakologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana           

Zastrupitve s konopljo so posledica uživanja THC, ki je psihoaktivna snov. Zastrupitve s konopljo postajajo vse pogostejše, predvsem med uporabniki marihuane, pogostejše pa postajajo tudi zastrupitve otrok z zaužitjem pripravkov iz konoplje in zastrupitve s hašiševim oljem pri starejših bolnikih s kroničnimi boleznimi. Znaki zastrupitve s konopljo se pokažejo predvsem z motnjo zavesti, od zaspanosti do kome, zmedenostjo, razdražljivostjo in nemirom. Srčnožilni učinki konoplje najpogosteje zajemajo sinusno tahikardijo, ki jo lahko spremlja tiščanje v prsnem košu, in periferno vazodilatacijo z ortostatsko hipotenzijo, ki se pokaže z omotico in sinkopo. Poleg tega je uživalcem konoplje pogosto slabo in bruhajo. Zastrupitve s konopljo potrdimo s toksikološko analizo vzorcev kri in seča. Zdravljenje zastrupitev s konopljo je le podporno.

EVROPSKI PROJEKT EURO-DEN: PREGLED ZDRAVLJENJ ZASTRUPITEV S KONOPLJO V URGENTNIH AMBULANTAH
Damjan Grenc, dr. med., Center za klinično toksikologijo in farmakologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana; skupina EURO-DEN

V prvem triletnem poročilu evropske mreža 29 referenčnih urgentnih centrov smo zbrali podatke o 16033 zastrupitvah z drogami. Zastrupitve s konopljo so bile po pogostnosti na tretjem mestu (10,6 %), za heroinom (15 %) in kokainom (11 %). 15 % bolnikov zastrupljenih s konopljo je potrebovalo dodatno zdravljenje na oddelkih bolnišnic.

VPLIV KONOPLJE NA DUŠEVNO ZDRAVJE
dr. Andrej Kastelic, dr. med.,     in asist. dr. Nuša Šegrec, dr. med., Center za zdravljenje odvisnih od drog, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana

Akutni toksični učinki konoplje na področju duševnega zdravja se kažejo kot tesnobnost, ki se lahko stopnjuje do panike, depresivnost, krajše psihotične reakcije; ob prekinitvi redne uporabe pa se lahko pojavijo znaki odtegnitve, kot so povečana razdražljivost, nespečnost, motnje razpoloženja, apetita itn. Te znake razvije več kot 15 % tistih oseb, ki so konopljo začeli uporabljati v adolescenci, kar glede na veliko število ljudi, ki jo poskusi in redno uporablja, predstavlja resen javno zdravstveni problem. Upoštevaje prepletenost dejavnikov, ki vplivajo na razvoj bolezni odvisnosti, ni mogoče napovedati, pri kom se bo odvisnost razvila. Uporaba konoplje predstavlja tudi pomemben dejavnik tveganja za razvoj drugih odvisnosti in poveča možnost soobstoječih duševnih motenj. Poleg ugodnih učinkov (sprostitev, evforija) lahko povzroči tesnobnost, strah in simptome akutne psihoze (kot so halucinacije, blodnje, depersonalizacije) ali pa sproži oziroma vzpodbudi zgodnejši začetek dolgotrajnejših psihotičnih motenj (npr. shizofrenije), lahko pa tudi poslabša sodelovanje v zdravljenju in prognozo obeh/vseh motenj.

VPLIV KONOPLJE NA RAZVOJ OTROK IN MLADOSTNIKOV
dr. Marija Anderluh, dr. med., in Borče Micev, dr. med., Služba za otroško psihiatrijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana

Obdobje otroštva in mladostništva predstavlja obdobje največje občutljivosti in ranljivosti možganov. Raziskave potrjujejo, da so zgodnji začetek uporabe konoplje v obdobju mladostništva, redno uživanje le-te in visoke koncentracije psihoaktivne snovi v konoplji povezani s pogostejšim razvojem resnih duševnih motenj pri mladih, kot so psihotične ali razpoloženjske motnje, pogostejše odvisnosti tudi od drugih psihoaktivnih substanc ali upad kognitivnih sposobnosti, ki pomembno ovirajo delovanje človeka in znižujejo dolgoročno kakovost njegovega življenja.

VPLIV KONOPLJE NA SPOSOBNOST VOŽNJE
Martin Kurent, dr. med., in izr. prof. dr. Alenka Franko, dr. med., Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, Univerzitetni klinični center Ljubljana

Oseba ima pod vplivom konoplje zmanjšane sposobnosti za vožnjo zaradi motene pozornosti, podaljšanega reakcijskega časa in motenega motoričnega odzivanja. Pri vožnji pod vplivom konoplje  so napake pogostejše, pogosto je neustrezen položaj in zadrževanje smeri vozila na cestišču. Vožnja pod vplivom konoplje pomeni dvakrat večje tveganje za prometno nezgodo.

NEVARNOSTI UPORABE KONOPLJE PRI DELU
izr. prof. dr. Alenka Franko, dr. med., in Martin Kurent, dr. med., Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, UKC Ljubljana

Pri uporabi konoplje se pri delavcih zmanjša delovna storilnost, poveča se število napak pri delu, delavci pogosteje izostajajo z dela, pojavljajo se konflikti z nadrejenimi in sodelavci. Pogostejše so poškodbe pri delu. Pri ocenjevanju delazmožnosti upoštevamo tako zdravstveno stanje delavca kot tudi obremenitve, škodljivosti in zahteve delovnega mesta.

PREGLED REZULTATOV KLINIČNIH RAZISKAV UPORABE KONOPLJE V MEDICINI
Tanja Varl, dr. med., Mojca Dobaja Borak, mag. farm., in doc. dr. Miran Brvar, dr. med., Center za klinično toksikologijo in farmakologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana

S sinteznimi kanabinoidi lahko danes blažimo slabost in bruhanje ob kemoterapiji pri onkoloških bolnikih, z ekstraktom konoplje v obliki ustnega pršila pa lahko lajšamo nevropatsko bolečino in spastičnost pri bolnikih z multiplo sklerozo. Učinkovitost kanabinoidov in pripravkov konoplje pri drugih bolezenskih stanjih (npr. rakave, nevrodegenerativne, kožne, srčnožilne, črevesne in avtoimunske bolezni, epilepsija, kronična bolečina, glavobol, motnje spanja, bolezni očes, bolezni sklepov)je predmet raziskav, katerih kvaliteta je večinoma nezadostna za ustrezne zaključke, rezultati pa so večinoma heterogeni in nimajo ustrezne statistične teže, zato ne zadoščajo kriterijem za priporočilo uporabe kanabinoidov oziroma konoplje v medicinske namene. Zdravljenja s konopljo tako ne moremo priporočati, saj ni v skladu z dokazi podprto medicino. Zdravniki pa se moramo zavedati še 179. člena Kazenskega zakonika-1, kjer je zapisano: »Zdravnik, ki pri opravljanju zdravniške dejavnosti iz malomarnosti ravna v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke in tako povzroči, da se komu občutno poslabša zdravje, se kaznuje z zaporom do treh let«. Poleg tega moramo zdravniki vedeti, da lahko predpišemo zdravila brez dovoljenja za promet v Republiki Sloveniji le na svojo osebno odgovornost.

KONOPLJA IN RAKAVE BOLEZNI
Jernej Benedik,  dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana

V onkologiji do sedaj še ni bila objavljena nobena raziskava, ki bi dokazala učinkovitost zdravljenja raka s kanabinoidi. Indikacije za lajšanje simptomov s kanabinoidi so zaradi boljših novejših zdravil zelo ozke. Kanabinoide uporabljamo za lajšanje težje obvladljivih simptomov, kot dodatek k običajnim zdravilom za lajšanje bolečine, slabosti in neješčnosti. Pri obravnavi bolnikov z rakom uporabljamo THC in CBD v sklopu paliativnega podpornega zdravljenja skupaj v razmerju 1:1 ali 1:2. Odmerki THC za medicinsko uporabo so bistveno nižji, kot odmerki za »rekreativno« zlorabo kanabisa. Redno uživanje kanabisa lahko povzroči nekatere rake, kajenje kanabisa pa je enako škodljivo kot kajenje cigaret.

KONOPLJA IN BOLEZNI ŽIVČEVJA
prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., in Maida Čekić, dr. med., Nevrološka klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana

Dokazi o učinkovitosti konoplje v nevrologiji obstajajo le za dve obliki trdovratne epilepsije (sindroma Dravetin in Lennox-Gastaut), ko standardna antiepileptična terapija ne pomaga. Študije uporabe konoplje pri spastičnosti in kronični bolečini so pomanjkljive, medtem ko za ostale indikacije v nevrologiji (druge oblike epilepsije, motnje spanja in nevrodegenerativne bolezni, kot so ALS, Parkinsonova in Huntigtonova bolezen) zaenkrat ni dovolj dokazov, ki bi podpirali uporabo konoplje pri zdravljenju.

PSIHOSOCIALNI DEJAVNIKI, KI VARUJEJO MLADOSTNIKE PRED UPORABO KONOPLJE
dr. Eva Stergar, univ. dipl. psih. in prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, Univerzitetni klinični center Ljubljana; doc. dr. Rok Blagus, Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Uporaba konoplje za doseganje psihoaktivnih učinkov (torej ne v medicinske namene) predstavlja zaradi kratkoročnih in dolgoročnih škodljivih učinkov na mladega človeka (na njegovo telesno, duševno in socialno delovanje) resno grožnjo za zdravje in izpolnjevanje razvojnih nalog. Mladostnike pred uporabo konoplje “za zadevanje” varuje splet psihosocialnih dejavnikov, in sicer prepričanja o tveganjih, povezanih z uporabo konoplje, neuporaba alkohola in tobaka, druženje z vrstniki, ki ne uporabljajo konoplje, življenje v družini, kjer starši vedo, kje mladostnik preživlja sobotne večere, in starejši sorojenci, če jih ima, ki ne uporabljajo konoplje. Zelo pomemben varovalni dejavnik pa je tudi zaznana nedostopnost konoplje v okolju.

BV_CerfOznake_EN15224_B