Twitter   
 slo 
 eng 
 
 

IZOBRAŽEVANJE IN RAZISKOVANJE

 

Izobraževalni dogodki

 

Projekti

 

Neverjetna leta

 

Klinične študije

 

Raziskovanje v zdravstveni in babiški negi

 

Pripravništvo

 

Publikacije

 

NPK

 

ORGANIZIRANOST KLINIK

 

POSLOVANJE UKCL

 

NOVICE

 

POMEMBNI KONTAKTNI PODATKI

 

POVEZAVE

 

KOMISIJA ZA STROKOVNO ETIČNA VPRAŠANJA

 

PRIJAVA NEŽELENEGA UČINKA ZDRAVIL

 

KAZALNIKI KAKOVOSTI

 

ZDRAVNIK V DRUŽBI

 

ARRS Projekti

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana se pogosto odvijajo mednarodni in multidisciplinarni raziskovalni projekti, ki so zanimivi za zdravstveno javnost, pogosto pa tudi za širšo javnost. Z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije redno sodelujemo kot izvajalci raziskovalnih projektov. Nekateri naši dosežki so prav osupljivi. 

Poligenski dejavniki endokrinoloških bolezni

Podoktorski projekt »Opredelitev poligenskega ozadja endokrinoloških bolezni z naprednimi tehnologijami sekvenciranja in bioinformatike« je usmerjen v odkrivanje poligenskega ozadje dveh različnih bolezenskih obolenj, pri katerih pristopi mendelske genetike ne razložijo celotne slike in razvoja ustreznih analitskih rešitev, ki bi tovrstno analizo prenesle v vsakodnevno klinično obravnavo bolnikov. Razumevanje poligenskih faktorjev je ključno za razumevanje nastanka bolezni in njihovih zapletov, kar je osnovno za boljšo celostno obravnavo bolnikov.

Ozadje

Genetske bolezni delimo v dve skupini: mendelske bolezni in poligenske bolezni. Pri mendelskih boleznih je sprememba v enem genu dovolj za nastanek bolezni, medtem ko je pri poligenskih boleznih za razvoj bolezni potrebna ustrezna kombinacija več genetskih sprememb v različnih, neodvisnih genih. Primer mendelske bolezni je fenilketonurija, primeri poligenskih bolezni pa zajemajo debelost in nekatere kardiovaskularne bolezni ter nevrološke bolezni. Delež poligenskih bolezni je bistveno višji od mendelskih bolezni, hkrati pa opredelitev njihovega ozadja zahteva kompleksne analitske postopke.

../slikev/Slika_2_obesity_network-jpg.jpgDebelost je eden glavnih globalnih zdravstvenih problemov. Debeli otroci in mladostniki so dovzetni za razvoj zdravstvenih zapletov v odrasli dobi. Poglavitni zaplet je razvoj inzulinske rezistence in posledično sladkorne bolezni tipa 2. Asociacijske študije preko celotnega genoma (GWAS) so uspele identificirati več genov, ki lahko vplivajo na razvoj debelosti, med njimi sta glavna FTO in MC4R, ki pa razložita vzrok le manjšega deleža debele populacije. Pereča problematika naraščanja števila debelih oseb, še posebej v mlajši populaciji, je zadosten razlog za poglobljeno analizo poligenskih vzrokov tega pojava. 

 

../slikev/Slika_3_hh_network-jpg.jpgHiperholesterolemija (HH) je stanje povišanih vrednosti holesterola v krvi, ki za 100-krat poviša verjetnost razvoja ateroskleroze in kardiovaskularnih zapletov. Prevalenca družinske HH je ocenjena na okoli 1/500. Večina bolnikov je nosilcev vzročnih sprememb v genih LDLR, APOB in PCSK9. Kljub temu pa več kot četrtini bolnikov ne moremo pojasniti bolezni s spremembami v omenjenih genih. Ta skupina bolnikov predstavlja idealno populacijo za analizo poligenskih vzrokov razvoja HH. Slovenija je trenutno edina država na svetu, ki izvaja univerzalni presejalni test pri petletnih otrocih z namenom zgodnjega ugotavljanja povišanih vrednosti holesterola. Letno je v presejalno analizo vključenih okoli 17.000 otrok, od leta 2011 pa se za otroke, ki so pozitivni na presejalnem testu, izvaja tudi sistematična analiza genov LDLR, APOB in PCSK9.

Identifikacija še neznanih genetskih dejavnikov pri razvoju hiperholesterolemije bi olajšala in izboljšala obravnavo izpostavljene populacije.

Cilji 

../slikev/Slika_4_interaktom-jpg.jpg

 

 

Poligenske oblike debelosti in hiperholesterolemij (HH) so še relativno malo raziskane, kljub temu pa je opredelitev njihove etiologije ključna za razvoj usmerjene in ustrezne klinične obravnave bolnikov. Projekt »Opredelitev poligenskega ozadja endokrinoloških bolezni z naprednimi tehnologijami sekvenciranja in bioinformatike« ima naslednje cilje: 

  1. Identifikacija genetskega ozadja poligenskih oblik HH, ki bi izboljšala uspešnost univerzalnega presejalnega testa in omogočila dostop do ustrezne klinične obravnave tudi osebam pri katerih vzrok HH do sedaj ni bil poznan.
  2. Identifikacija genetskega ozadja poligenskih oblik debelosti in njihov vpliv na razvoj zapletov, ter ovrednotenje prevalence monogenetskih oblik debelosti v slovenski otroški populaciji, kar bi omogočalo usmerjeno klinično obravnavo posameznika in izboljšano prognozo.
  3. Vzpostavitev analitskih in bioinformatskih pristopov za opredelitev pomena poligenskih variant za razvoj kompleksnega kliničnega fenotipa in priprava napovednih modelov tveganj za razvoj bolezenskih zapletov, ki bi izboljšali klinično obravnavo posameznika.

Objave in predstavitve

Znanstveni članki
KOVAČ, Jernej, ŠUTUŠ TEMOVSKI, Tamara, ROZMARIČ, Tomaž, HORVAT, Simon, BELTRAM, Jasmina, TREBUŠAK PODKRAJŠEK, Katarina, BATTELINO, Tadej, KOTNIK, Primož. DEPTOR promoter genetic variants and insulin resistance in obese children and adolescents. Pediatric diabetes, ISSN 1399-543X, 2017, vol. 18, iss. 2, str. 152-158, doi: 10.1111/pedi.12371. [COBISS.SI-ID 2775980]

Predstavitve na znanstvenih srečanjih
TREBUŠAK PODKRAJŠEK, Katarina, KLANČAR, Gašper, GROŠELJ, Urh, KOVAČ, Jernej, BATTELINO, Tadej. Next generation sequencing in clinical diagnosis of familial hypercholesterolemia. V: URLEP, Žiga (ur.), JUVAN, Peter (ur.). Book of abstracts, Elixir-si Launch & 11th CFGBC Symposium Data for Life, Ljubljana, September 20 - September 21, 2016. Ljubljana: Faculty of Medicine, 2016, str. 15. http://cfgbc.mf.uni-lj.si/2016data4life/abstracts/Book_of_Abstracts.pdf. [COBISS.SI-ID 3478188]

KOVAČ, Jernej, KLANČAR, Gašper, TESOVNIK, Tine, GROŠELJ, Urh, BATTELINO, Tadej, TREBUŠAK PODKRAJŠEK, Katarina. Introduction of a routine NGS-based genetic screening into the universal screening programme for hypercholesterolemia in Slovenian 5-years old children. EJHG. European journal of human genetics, ISSN 1018-4813, 2016, suppl. 1, vol. 24, str. 86. [COBISS.SI-ID 3477420]

PETERNELJ, Tina Tinkara, GROŠELJ, Urh, TREBUŠAK PODKRAJŠEK, Katarina, KOVAČ, Jernej, CAPPELLARI, Gianluca Gortan, BARAZZONI, Rocco, BATTELINO, Tadej, JERALA, Roman, HORVAT, Simon. Inflammasome activation in children with hypercholesterolemia and the effects of ezetimibe therapy. V: Systems biology of innate immunity, Summer Frontiers 2016, September 7th to 9th, Nijmegen - the Netherlands. Nijmegen: [s. n.], 2016, str. 45. [COBISS.SI-ID 6079002

Objave v poljudnih publikacijah
GROŠELJ, Urh, KOVAČ, Jernej, BATTELINO, Tadej. Slovensko znanje v spopadu s holesterolom: hiperholesterolemija - predstavitev edinstvenega in učinkovitega programa zgodnjega odkrivanja dedno povišanega holesterola med Slovenci. Delo, ISSN 0350-7521, 24. mar. 2016, leto 58, št. 70, str. 14. [COBISS.SI-ID 2901420]

Raziskovalci

Dr. Jernej Kovač, univ. dipl. biokem, Služba za specialno laboratorijsko diagnostiko, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana.
 



../slikev/arrs_e.jpgProjekt v celoti financira
Javna agencija za raziskovalno dejavnost
Republike Slovenije.

 

Proteinurija in drugi neinvazivni pokazatelji zavrnitve presajene ledvice

Kratek opis projekta

Aplikativni raziskovalni projekt Proteinurija in drugi neinvazivni pokazatelji zavrnitve presajene ledvice sofinancirata Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS) in farmacevtska družba Astellas Pharma d.o.o. (25%). Namen projekta je preučiti diagnostični pomen neinvazivnih bioloških pokazateljev zavrnitve presajne ledvice v periferni krvi in seču, ki se lahko uporabljajo v vsakodnevni klinični praksi.

Nosilna raziskovalna organizacija projekta je Univerzitetni klinični center Ljubljana, raziskovalna organizacija soizvajalka pa Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta. Projekt je financiran za obdobje 3 let: od 1.3. 2016 do 28.2. 2019.

Povzetek vsebine raziskovalnega projekta 

Dolgoročno preživetje presajenih ledvic se v zadnjih dveh desetletjih ni pomembno izboljšalo. Glavni vzrok odpovedi presajene ledvice je zavrnitev presadka. Razlikujemo z limfociti T posredovano (celično) in s protitelesi posredovano (humoralno) zavrnitev. Humoralna zavrnitev ima slabšo prognozo in je glavni vzrok odpovedi delovanja presadka. Standardni način ugotavljanja zavrnitve je patohistološka analiza vzorca ledvične biopsije. Ledvična biopsija je invaziven poseg, povezan s krvavitvami in večjim tveganjem za izgubo presadka. Biopsijo presadka napravimo, ko ugotovimo poslabšanje ledvičnega delovanja. Problem predstavlja tudi nespecifičnost patohistoloških sprememb. Zato se iščejo neinvazivni pokazatelji zavrnitve v seču in krvi, s katerimi bi prepoznali zavrnitev in vrsto zavrnitve že pred zmanjšanjem ledvičnega delovanja.

Epidemiološke raziskave so pokazale, da je zvečano izločanje beljakovin v seču (proteinurija) neodvisni dejavnik tveganja za krajše preživetje presajene ledvice. Proteinurija je pokazatelj okvare endotelnih celic ledvičnih žil in tubulnih epitelnih celic. Posledica je zvečana prepustnost za beljakovine, ki se iz plazme izločijo v seč. Ker zavrnitev presajene ledvice povzroči okvaro endotelnih in tubulnih epitelnih celic, pričakujemo zvečanje proteinurije še pred napredovalo okvaro in zmanjšanjem delovanja presadka. Kljub dejstvu, da je zavrnitev najpogostejši vzrok odpovedi presajene ledvice, so možni tudi drugi vzroki proteinurije (npr. ponovitev glomerulne bolezni, diabetična okvara presadka). Da bi razlikovali med zavrnitvijo in drugimi boleznimi presajene ledvice, imamo na razpolago tudi druge pokazatelje imunološke okvare presadka. Pri humoralni zavrnitvi je ključen razvoj protiteles, ki se vežejo na antigene presajene ledvice. Najpomembnejša so protitelesa proti humanim levkocitnim antigenom darovalca. V zadnjem času ugotavljajo pomembno vlogo protiteles proti receptorjem za angiotenzin II in receptorjem za endotelin na endotelnih celicah. Ker nekatera protitelesa aktivirajo komplement, lahko v seču bolnikov s humoralno zavrnitvijo pričakujemo prisotnost končnega litičnega kompleksa komplementa C5b-9. Zaradi poškodbe filtracijske pregrade ledvičnih telesc, se v seču pojavijo epitelne celice – podociti.

Cilji

Cilji raziskovalnega projekta so na osnovi sprememb proteinurije v povezavi z ostalimi predlaganimi neinvazivnimi pokazatelji zavrnitve v seču in serumu:

  1. napovedati zavrnitev presajene ledvice pred zmanjšanjem ledvičnega delovanja,
  2. razlikovati med celično in humoralno zavrnitvijo, ki imata različno zdravljenje in prognozo.

Vlogo proteinurije in drugih neinvazivnih pokazateljev zavrnitve presajene ledvice bomo preučili v historični kohortni in prospektivni potrditveni raziskavi.

V historično kohortno raziskavo bomo vključili celotno nacionalno kohorto bolnikov, ki so od januarja 2000 do decembra 2012 prejeli ledvico umrlega darovalca in so imeli zaradi poslabšanja ledvičnega delovanja napravljeno biopsijo in potrjeno zavrnitev. Ocenili bomo občutljivost in specifičnost zvečanja proteinurije v vzorcu seča za ugotavljanje zavrnitve in vrste zavrnitve.

V potrditveni kohortni raziskavi bomo v rednih časovnih razmakih spremljali proteinurijo in ostale predlagane neinvazivne pokazatelje zavrnitve ter prospektivno ovrednotili njihovo vlogo pri zgodnjem napovedovanju zavrnitve. Drugi del raziskovalnega projekta je zasnovan kot prospektivna kontrolirana raziskava pri bolnikih, ki so oz. bodo prejeli ledvico umrlega darovalca od januarja 2014.

Z raziskavo želimo potrditi hipotezo, da lahko s pomočjo spremljanja proteinurije in ostalih neinvazivnih pokazateljev zavrnitve pravočasno ugotovimo zavrnitev presadka in napovemo vrsto zavrnitve pred zmanjšanjem delovanja presadka.

Z zgodnjim odkritjem zavrnitve lahko prilagodimo imunosupresivno zdravljenje še pred poslabšanjem ledvičnega delovanja in s tem preprečimo nepopravljivo okvaro presadka in morda podaljšamo preživetje presajene ledvice.

Objave in predstavitve

ARNOL, Miha. Clinical biomarkers for kidney allograft rejection. Transplantation and regenerative medicine, ISSN 2386-0944, feb. 2016, vol. 1, no. 2, str. 17-22, [COBISS.SI-ID 2885292]

GUBENŠEK, Jakob, BUTUROVIĆ-PONIKVAR, Jadranka, KANDUS, Aljoša, ARNOL, Miha, LINDIČ, Jelka, KOVAČ, Damjan, ALEŠ, Andreja, ROMOZI, Karmen, PONIKVAR, Rafael. Treatment of antibody-mediated rejection after kidney transplantation - 10 years' experience with apheresis at a single center. Therapeutic apheresis and dialysis, ISSN 1744-9979, jun. 2016, vol. 20, iss. 3, str. 240-245, [COBISS.SI-ID 3277228]

ARNOL, Miha, MLINŠEK, Gregor, KANDUS, Aljoša, OBLAK, Manca, LINDIČ, Jelka, KOJC, Nika, FERLUGA, Dušan, BUTUROVIĆ-PONIKVAR, Jadranka. Noninvasive clinical biomarkers for antibody-mediated kidney allograft rejection = Neinvazivni klinični pokazatelji humoralne zavrnitve presajene ledvice. V: ŠKOBERNE, Andrej (ur.). Zbornik izvlečkov = Book of abstracts. Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo - Slovensko nefrološko društvo, 2016, str. 121-123. [COBISS.SI-ID 3406252]

Izvajanje raziskovalnega projekta 
Center za transplantacijo ledvic, Klinični oddelek za nefrologijo,
Inštitut za patologijo, Medicinska fakulteta.

Raziskovalci 

izr. prof. dr. Miha Arnol, dr. med.,
prof. dr. Jadranka Buturović-Ponikvar, dr. med.,
izr. prof. dr. Jernej Pajek, dr. med.,
doc. dr. Gregor Mlinšek, dr. med.,
doc. dr. Jakob Gubenšek, dr. med.,
dr. Andreja Aleš-Rigler, dr. med.
asist. dr. Nika Kojc, dr. med.,
akad. prof. Dušan Ferluga, dr. med.,
viš. znanst. sod. dr. Alenka Vizjak, dipl. biolog.
 


../slikev/arrs_e.jpgProjekt sofinancirata Astellas Pharma d.o.o. in 
Javna agencija za raziskovalno dejavnost
Republike Slovenije.