O oddelkih Klinike za nuklearno medicino

Klinika za nuklearno medicino izvaja postopke v skladu z zahtevami standarda ISO 9001:2008 (številka certifikata SL17371Q) na področju nuklearne medicine, slikovne diagnostike in terapije, bolezni ščitnice, radiofarmacije in specialnega kliničnega laboratorija.

Oddelek za nuklearno medicinsko diagnostiko

T: 01/ 522 84 50

Na Oddelku za nuklearno medicinsko diagnostiko uporabljamo za odkrivanje bolezni radioaktivne snovi v zelo majhnih odmerkih. Radioaktivna snov je kemično vezana na zdravilno snov - takšna zdravila imenujemo radiofarmaki.

Radiofarmaki se po injiciranju nabirajo v različnih telesnih organih ali bolnih tkivih sorazmerno z delovanjem izbranih organov. Pri nuklearno-medicinskih preiskavah zaznavamo radioaktivno sevanje s posebnimi vrstami detektorjev - gama kamerami, SPECT ali PET sistemi in tako proučujemo nepravilnosti v delovanju organov ali bolnih tkiv v telesu. To je pomembna razlika od ultrazvočnih, rentgenskih in magnetnoresonančnih preiskav, s katerimi prikazujemo strukturo organov.

Zaradi prejetega odmerka radioaktivne snovi je pacient izpostavljen radioaktivnemu sevanju. Doza sevanja, ki jo pacient prejme, pa je majhna in je primerljiva s prejeto dozo sevanja pri rentgenski preiskavi. Po zaključeni nuklearno medicinski preiskavi je pacient še nekoliko radioaktiven, vendar v splošnem ne predstavlja nikakršne nevarnosti za svoje bližnje ali za medicinsko osebje. Radioaktivna snov s časom razpada in najkasneje dan po preiskavi pacient ne seva več.

Diagnostične nuklearno medicinske preiskave na Kliniki za nuklearno medicino vključujejo slikanje s planarno gama kamero, SPECT/CT slikanje, PET/CT slikanje.

Oddelek za radiofarmacijo in klinično radiokemijo

Radiokemijski laboratorij - sprejem, T: 01/ 522 47 84
Radiokemijski laboratorij - sprejem, Poliklinika, T: 01/ 522 37 64

Oddelek za radiofarmacijo in klinično radiokemijo strokovno pokriva dve področji.

V okviru radiofarmacije poteka priprava radiofarmakov in kontrola njihove kakovosti.

Radiofarmaki, ki se za ugotavljanje bolezni uporabljajo za scintigrafijo (slikanje) so zdravila, ki jih označimo z radioaktivnim izotopom. Po injiciranju radiofarmaka le ta potuje po telesu, mi pa njegovo potovanje spremljamo z gama kamero, pri čemer izkoriščamo radioaktivno naravo zdravila. Sam radiofarmak kot zdravilo nima učinka. Največkrat so radiofarmaki v obliki injekcij, ki so zaradi zaščite pred sevanjem obložene s posebno svinčeno zaščito.

Pri izbiri radioaktivnih izotopov za označevanje izberemo takšne radioaktivne izotope, ki za preiskovance niso škodljivi, hitro razpadejo in prav tako niso nevarni za okolico, zato lahko gre preiskovanec takoj po končani preiskavi domov.

V okviru klinične radiokemije izvajamo določitve hormonov in nekaterih drugih analitov v telesnih tekočinah preiskovancev. Skupno pri vseh metodah, ki jih uporabljamo za določevanje je, da temeljijo na uporabi radioaktivnih izotopov ali pa so bile zgodovinsko gledano razvite iz takih metod. V veliki meri sodobne metode, ki jih uporabljamo, ne temeljijo več na radioaktivnih izotopih.