Ljubljana, 20. november 2024 – Zaradi odpornosti mikrobov na antibiotike po ocenah WHO vsako leto umre 1,2 milijona ljudi. Do leta 2050 se bo po ocenah število smrti zaradi protimikrobne odpornosti še zvišalo, in sicer na dva milijona na leto. Strokovnjaki zato pozivajo k skrbnosti pri predpisovanju antibiotikov, pomembno vlogo pa ima tudi bolnišnična infrastruktura.

Svetovni teden ozaveščanja o odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom se je v ponedeljek začel z evropskim dnevom ozaveščanja o antibiotikih. V UKC Ljubljana je ob svetovnem tednu 20. novembra potekalo strokovno srečanje, namenjeno ključnim strokovnjakom v zdravstvu, ki delujejo na področju preprečevanja in nadzora širjenja protimikrobne odpornosti v Sloveniji. Priredili smo ga v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Nacionalno medresorsko komisijo za smiselno rabo protimikrobnih zdravil in Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO).

Strokovnjaki so udeležencem predstavili, kakšni so najnovejši podatki o porabi antibiotikov, trendi v Evropi, svetu in Slovenji ter kakšni so potrebni ukrepi, da bi zmanjšali rast protimikrobne odpornosti in kako lahko k temu pripomore vsak od nas.. Prof. dr. Bojana Beovič, dr. med., predsednica Nacionalne medresorske komisije za smiselno rabo protimikrobnih zdravil v Sloveniji, je opozorila, da je mikrobna odpornost "problem, ki presega državne meje in meje med vrstami živih bitij". Zato je, kot meni, "edini možen način zmanjševanja mikrobne odpornosti delovanje na vseh področjih in po vsem svetu sočasno po načelu enega zdravja".

"Mikrobna odpornost je neizogibna posledica uporabe protimikrobnih zdravil. Če želimo ohraniti učinkovitost protimikrobnih zdravil, je zato nujno, da vsak odmerek zdravila skrbno pretehtamo. Le tako bomo ohranili njihovo učinkovitost in bomo lahko varno nadaljevali z razvojem medicine, ki rešuje življenja, a obenem povečuje možnost okužb. Nadzorovana raba antibiotikov, z bolj povedno angleško besedo antibiotic ali antimicrobial stewardship je vedno bolj prepoznana kot ključni dejavnik pri preprečevanju mikrobne odpornosti. Veseli nas, da dejavnost razvijamo v UKC Ljubljana že 25 let in da smo s tem prepoznani tudi na mednarodni ravni, večkrat na leto nas obiščejo tuji zdravniki, ki jih dejavnost zanima, naslednji teden pa organiziramo tudi mednarodni tečaj," je sklenila.

Vodja predstavništva pisarne Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Sloveniji dr. Melita Vujnović, dr. med. je na izjavi za medije ob srečanju poudarila, da so antibiotiki "čudežna zdravila 20. stoletja". Če vse večja odpornost nanje ne bo zaustavljena, čez 10 let ne bo učinkovitih zdravil za zdravljenje tudi zelo običajnih bolezni. "Ljudje bodo spet umirali zaradi vnetja žrela, tonzilitisa, vnetja slepiča," je opozorila.

Zato je pomembna skrbna uporaba antibiotikov. Bolniki z okužbami z na antibiotike odpornimi bakterijami se namreč lahko pozdravijo le "po naravni poti, kot pred 100 leti", je pojasnila Beovič. V posameznih primerih lahko bolnik tudi umre, je opozorila.

Pri preprečevanju prenosa okužb je ključna tudi bolnišnična infrastruktura. Vodja službe za preprečevanje bolnišničnih okužb v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana dr. Tatjana Mrvič, dr. med. je pojasnila, da so denimo v Skandinaviji bolniške sobe enoposteljne ali največ dvoposteljne. V UKC Ljubljana pa je od več kot 700 sob le 19 odstotkov enoposteljnih.

Dodaten problem je tudi, da vse enoposteljne sobe nimajo sanitarij, pač pa pacienti uporabljajo skupna stranišča. To je dodaten izziv pri preprečevanju širjenja okužb znotraj bolnišnic, tudi okužb z bakterijami, ki so odporne na antibiotike. Ob tem je v. d. strokovnega direktorja UKC Ljubljana doc. dr. Gregor Norčič, dr. med. poudaril, da enoposteljne sobe v zdravstvu niso "luksuz", pač pa strokovna norma.

Izboljšanje kapacitet si v UKC Ljubljana obetamo z dograditvijo novega prizidka k infekcijski kliniki, kjer bodo vse sobe eno- ali dvoposteljne. "Seveda pa to ne bo izolacija za vse bolnike v kliničnem centru, ker jo v bistvu do neke mere potrebuje vsakdo, ki pride v bolnišnico, da ne pride do prenosa," je poudarila Beovič.

Na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana so sobe večinoma dvoposteljne, je pojasnil strokovni direktor klinike doc. dr. Marko Pokorn, dr. med.. Poraba antibiotikov med otroci se je na primarni ravni zdravstva po njegovih besedah v zadnjih 15 letih zmanjšala za približno tretjino, saj so pediatri in družinski zdravniki dobro izobraženi. 90 odstotkov antibiotikov namreč otrokom predpišejo ravno na primarni ravni zdravstva.

Enota za odnose z javnostmi UKCL / STA

Posnetek novinarske konference Odpornost mikrobov proti antibiotikom eden ključnih izzivov prihodnosti si oglejte v priloženem videoposnetku.