Ljubljana, 14. marec 2025 - Kirurgi v UKC Ljubljana letno opravijo okoli 400 robotskih operacij, od tega okrog pet sočasnih večorganskih posegov, ki ta hip predstavljajo vrhunec robotske kirurgije v svetovnem merilu. Prinašajo namreč veliko prednost za bolnike, saj omogočajo hitro okrevanje, hkrati pa je na ta način manj obremenjena zdravstvena nega. Zaradi izjemne zahtevnosti, ki zahteva visoko usposobljene time kirurgov, v Evropi takšne posege izvaja le še med pet do deset centrov. Po ocenah strokovnjakov bi v naši ustanovi potrebovali še enega ali celo dva robota, saj je robotska kirurgija postala standard.

»UKC Ljubljana tovrstni posegi v robotski kirurgiji dajejo izjemno prepoznavnost in so dokaz vrhunskosti naših kirurgov in ustanove v mednarodnem merilu. Pacientom pa na ta način omogočamo najsodobnejše dostopno zdravljenje tudi tu v Sloveniji. V UKCL je bilo do sedaj opravljenih okoli 20 takšnih izjemno zahtevnih posegov, prvi že v letu 2020,« je pojasnil doc. dr. Ivan Kneževič, strokovni direktor Kirurške klinike.

Kot je dodal, sočasna izvedba več kirurških posegov na več organih (denimo tumor na ledvici in trebušna slinavka, jetra in črevesje ali prostata in črevesje) s pomočjo robotske kirurgije za bolnike pomeni neprimerljivo lažje in hitrejše okrevanje, bolnik pa se lahko kmalu vključi v vsakodnevne aktivnosti. Takšne posege timi kirurgov različnih subspecializacij izvajajo samo v vrhunskih specializiranih ustanovah, je sklenil in povedal, da bo nakup novega robota omogočil dodatni razvoj in pomembno povečal možnosti uspešnega zdravljenja za bolnike.

Pred uvedbo tovrstnega pristopa je bil bolnik z dvema diagnozama operiran dvakrat, med obema posegoma je bilo potrebno okrevanje, da je bil bolnik pripravljen za nov poseg. Sočasen minimalno invaziven poseg je zato velika prednost za bolnike, saj skrajša čas okrevanja in izboljša prognozo zdravljenja. Vsaka tovrstna operacija je zelo zahtevna, načrtovana je do zadnje podrobnosti ter zahteva zelo izkušen in uigran kirurški tim. Prav zato so multidisciplinarne robotske posege usposobljeni izvajati v le nekaj največjih univerzitetnih centrih v Evropi.

Kot je povedal doc. dr. Simon Hawlina, dr. med., Klinični oddelek za urologijo, Kirurška klinika: »V UKCL je robot polno izkoriščen – draga tehnologija tudi mora biti -, na kar smo ponosni. Na leto na enem robotu opravimo okrog 400 posegov, kar je dvakrat več od primerljivih centrov v tujini. Nujno potrebujemo še enega, po moji oceni bi morali zdaj kupovati že tretjega, t.i. 'single port' robota, pri katerem se operacije dela skozi zgolj eno luknjico,« je pojasnil in sklenil: »Prihodnost robotske kirurgije je neverjetna. Na Kitajskem izdelujejo izjemno tehnološko napredne klone uveljavljenega sistema Xi, v Aziji jih je v uporabi že blizu tisoč.«

Abdominalni kirurg doc. dr. Jan Grosek, dr. med., Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo, Kirurška klinika je skupaj z doc. Hawlino predstavil nekaj zahtevnih večorganskih operativnih posegov, ki so bili v UKCL izvedeni v zadnjem času. Pojasnil je, da so se lani abdominalnim kirurgom in urologom uspešno pridružili ginekologi, kmalu bodo robotske posege začeli izvajati še torakalni kirurgi, nato pa še druge specialnosti za posamezne primere: ORL, kardiovaskularna kirurgija …

Suzana Šega, dipl. m. s., mag. zdr. nege, glavna medicinska sestra, Klinični oddelek za urologijo, Kirurška klinika: »Robotska kirurgija prinaša pomembne koristi tako za bolnika kot za zdravstveni sistem, še posebej v času, ko se soočamo s pomanjkanjem zdravstvenega kadra. Za bolnika pomeni bolj natančen in manj invaziven poseg z hitrejšim okrevanjem ter manjšim tveganjem za zaplete. Za zdravstveno nego pa predstavlja pomembno razbremenitev kadrov, saj skrajša čas hospitalizacije in zmanjša potrebo po intenzivni negi. Gre torej za tehnološki napredek, ki hkrati izboljšuje kakovost zdravstvene oskrbe in povečuje učinkovitost zdravstvenega sistema.«

»Po posegu sem bil najprej dva dni na intenzivni terapiji. Ker so bili rezi res minimalni, nisem imel težav z bolečinami. Naslednje jutro sem lahko vstal in sam odšel v kopalnico. Po desetih dneh sem bil odpuščen iz bolnišnice in sem se lahko normalno gibal. Po treh tednih pa sem že lahko pričel z deli na vrtu. Tako da je bilo okrevanje res hitro, brez večjih bolečin in tudi nisem bil prikovan na posteljo,« pa je svoje okrevanje opisal pacient Anton Jost, ki sta ga pred dvema letoma uspešno operirala doc. dr. Jan Grosek in dr. Simon Hawlina.

Slednji je sklenil: »Tudi najnaprednejši centri v svetu se na področju robotike ne razlikujejo od UKCL, naši bolniki s to tehnologijo dobijo najboljšo možno oskrbo. Robotika ni več nadstandard, temveč je postala standard, ki si ga zaslužijo tudi druge bolnišnice v Sloveniji, sicer nas bodo svet in bližnje države prehiteli.« Dodal je, da v svetu opravijo okrog 10 milijonih takšnih posegov na leto, število narašča z bliskovito hitrostjo. Ob tem je še enkrat opozoril na nujnost nakupa dodatnih robotskih platform in pozval zavarovalnice h kritju stroškov robotskih operacij v celoti.

Enota za odnose z javnostmi