Ljubljana, 4. februar 2026. Kar 7,6 odstotka vseh bolnišničnih obravnav v UKC Ljubljana v letu 2025 je bilo obravnav z diagnozo rak, v ambulantni dejavnosti pa je bilo obravnav z glavno diagnozo rak preko 70 tisoč. Pri zdravljenju rakavih bolezni UKC Ljubljana na številnih področjih dosega vrhunske rezultate in določene oblike zdravljenja izvaja kot edini v Slovenji ali širše v regiji. Na voljo so vse oblike zdravljenja od kirurškega, interventno-radiološkega, endoskopskega zdravljenja in specifičnega zdravljenja s kemoterapijo. Ob tem pa stroka UKCL poziva k udeleževanju v preventivnih programih, kot je npr. Svit in drugih, saj tudi ti vsako leto rešijo veliko življenj. 

Velika prednost UKCL je, da združuje vse medicinske specialnosti, zato so pacienti obravnavani na multidisciplinarnih konzilijih. Na številnih specialističnih področjih so pacientom omogočena vse zdravljenja rakavih bolezni, ki so trenutno na voljo v svetu. Izvajamo pa tudi nova, najnaprednejša zdravljenja, kot so radionuklidno zdravljenje raka prostate, jetrnih rakov in nevroendokrinih in sodobne metode diagnostike. 

»V UKCL delujejo vrhunski strokovnjaki tudi na področju onkologije. In UKCL je izjemno ponosen, da dosega vrhunske rezultate ne le na kliničnem področju, ampak tudi raziskovalnem. Prav zato se je pojavila potreba, da se ta dejavnost v UKCL tudi pravno formalno prepozna in je bil v 2025 ustanovljen Center za onkologijo,«  je na novinarski konferenci ob Svetovnem dnevu boja proti raku povedal prof. dr. Miha Arnol, dr. med., pomočnik strokovnega direktorja UKC Ljubljana za znanstveno-raziskovalno dejavnost. 

Največji delež obravnav na bolnišničnem delu z glavno diagnozo rak glede na vse bolnišnične obravnave na oddelku je v letu 2024 imel Klinični oddelek (KO) za hematologijo in onkologijo na Pediatrični kliniki (78,92 %), kjer letno na novo diagnosticirajo in na zdravljenje sprejmejo 70 do 80 otrok s to diagnozo. Diagnostični postopki so hitri, vsa sodobna zdravljenja, tudi v tujini, kadar je to potrebno, pa so financirana iz zdravstvene blagajne. 

»Vsi otroci v Sloveniji, ki zbolijo za rakavo boleznijo, tako ti v neonatalnem obdobju, pa vse do 18 leta oz. tudi malo čez, če imajo specifično otroško onkološko bolezen, so zdravljeni na enem oddelku znotraj Pediatrične klinike. Zelo dobro sodelujemo s pediatri na primerni ravni in vsak otrok, ki ima utemeljen sum na rakavo bolezen, je takoj napoten v ambulanto KO za hematologijo in onkologijo, kjer uspemo dovolj hitro izvesti diagnostične postopke, to je slikovno diagnostiko in laboratorijske preiskave ter priti do diagnoze. Pri večini levkemij, ki jih zdravimo, je npr. dopoldne izveden diagnostični proces, popoldne pa se že začne zdravljenje,« pojasnjuje doc. dr. Marko Kavčič, dr. med., iz Kliničnega oddelka za hematologijo in onkologijo, Pediatrične klinike. 

Najpogostejša onkološka diagnoza pri otrocih je levkemija, letno je otrok z novo odkrito levkemijo med 10 do 15, nekatere druge oblike raka pa so lahko zelo redke, z nekaterimi vrstami se na Pediatrični kliniki zdravniki srečajo enkrat letno ali še redkeje. A diagnostika je tudi pri teh redkejših oblikah končana v nekaj dneh. 

Kot poudarja doc. dr. Marko Kavčič za vse otroke zagotovijo ustrezno obravnavo, ki jo izvaja Pediatrična klinika. »V določenih primerih, ko zdravljenje v Slovenji ni na voljo, pa otroke na zdravljenje napotimo tudi v tujino. V Trento v Italijo napotujemo na protonsko zdravljenje, na Dunaj na določene subspecialne diagnostične metode. Prav tako paciente aktivno vključujemo v potrjene mednarodne akademske klinične študije, ki potekajo. Tako za paciente zagotovimo tisto zdravljenje, ki je standard in tisto, ki šele prihaja ter omogoča čim boljše zdravljenje,« pojasnjuje doc. dr. Marko Kavčič. Poudarja, da je to sodelovanje s tujino plod velikega osebnega angažmaja pri vzdrževanju stikov z drugimi vrhunskimi centri npr. na Nizozemskem, v Nemčiji in Franciji ter drugje po Evropi. Vas zdravljenja v tujini so financirana s strani zdravstvene zavarovalnice, s katero dobro sodelujemo, in ni potrebe po dodatnih akcijah in zbiranju finančnih sredstev, poudarja doc. dr. Kavčič.   

Povsem primerljivi s centri po Evropi smo tudi po kazalniku petletnega preživetja pri otrocih, zdravljenih na Pediatrični kliniki. »Naše celokupno preživetje za zadnje obdobje, ki je bilo poročano, je med 85 in 90 odstotki. To nam uspeva z izjemnim angažmajev vseh, ki to delamo, pa tudi vseh na vseh nivojih obravnave, to je tudi primarnih pediatrov, ki nam zelo hitro pošljejo vsak utemeljen sum na maligno bolezen,« poudarja doc. dr. Kavčič. Še vedno pa obstajajo otroški raki, kjer so možnosti zdravljenja omejene. 

Poleg najsodobnejših oblik zdravljenja na Pediatrični kliniki nudimo celostno podporo: psihološko podporo, dieto-terapijo, glasbeno terapijo ter vrtec in šolo. »Večina naših otrok, ki se zdravijo tukaj, obiskuje bolnišnično šolo in tudi uspešno v rednih rokih opravi šolske obveznosti,« pravi doc. dr. Kavčič. Izjemno dragocena pa je pomoč in sodelovanje Društva Junaki 3. nadstropja in Akademija za glasbo ter drugih, ki v svojem prostem času z umetnostjo ustvarjajo prijetne urice za naše otroke.  

Doc. dr. Kavčič ob tem opozarja na nujnost sistemske ureditve ustreznega nagrajevanja medicinskih sester in izziv za v prihodnje, kako na vseh nivojih zadržati visoko usposobljene specialiste.   

Pri odraslih je bilo pri hospitalnih obravnavah po številu obravnav z diagnozo rak največ obravnav na Kliničnem oddelku za urologijo Kirurške klinike in sicer preko tisoč. Kirurška odstranitev rakavega tkiva, kadar je to mogoče, prinaša tudi najboljše rezultate zdravljenja, v kar 80 odstotkih pomeni ozdravitev.   

Veliko različnih tumorjev obravnavajo tudi na Kliničnem oddelku za gastroenterologijo. »Incidenca večine gastroenteroloških rakov je v porastu. Bolniki so k nam sprejeti preko različnih vstopnih točk. Največ jih sprejmemo preko urgence ali pa so k nam napoteni iz različnih ambulant po celotni Sloveniji, s katerimi dobro sodelujemo. Z diagnozo rak prebavil obravnavamo približno tisoč bolnikov letno. Nekateri pridejo v bolnišnico na postavitev diagnozi, drugi na zdravljenje bolezni ali njenih zapletov. Velika moč UKC Ljubljana je, da so bolnikom na voljo vse medicinske specialnosti in veliko različnih konzilijev ter oblik zdravljenja, od kirurškega, interventno-radiološkega zdravljenja do endoskopskega zdravljenja in specifičnega zdravljenja s kemoterapijo,« pojasnjuje predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo Interne klinike izr. prof. dr. David Drobne, dr. med.

Poleg tega pa KO za gastroenterologijo nudi 24 urno podporo vse dni v letu za celotno Slovenijo za nujne endoskopske posege, ki so pogosto potrebni pri bolnikih z rakom prebavil zaradi akutne zapore prebavne cevi, krvavitve iz prebavil ali zapore žolčevodov, ki so lahko smrtne v nekaj urah. »Ta podpora zelo dobro deluje, saj imamo odlično izurjene endoskopiste, na kar smo ponosni. Poleg tega pa deluje tudi gastoenterološka ambulanta, ki združuje različne specialnosti od gastroenterologov in onkologov,« poudarja izr. prof. dr. Drobne. 

Marko Boc, dr. med., vodja gastroonkološke ambulante KO za gastroenterologijo pojasnjuje, da v ambulanti letno obravnavajo okoli 1.500 bolnikov in opravijo okoli 7 tisoč pregledov. V ambulanti deluje 8 specialistov, od tega so trije specialisti internistične onkologije. »Obravnavamo bolnike z karcinomi jeter, žolčevodov, trebušne slinavke, nevroendokrinimi raki, v zadnjem času pa omogočamo tudi zdravljenje bolnikov s karcinomi želodca in raka debelega črevesja in spodnjega požiralnika. Ponudimo jim lahko vso zdravljenje, kot je na voljo  v tujini. Kombiniramo tako sodobna zdravljenja v obliki imunoterapije, tarčnih zdravil, sistemskega zdravljenja in jim omogočamo tudi multimodalno zdravljenje, to je, da sistemsko terapijo kombiniramo s kirurškimi posegi, interventnimi posegi in lokalnimi ablativnimi metodami, ki se v UKCL izvajajo na različnih oddelkih. Bolnike, ki potrebujejo obsevanja, pa napotimo na Onkološki inštitut h kolegom radioterapevtom,« pojasnjuje Marko Boc, dr. med.   

Na Kliničnem oddelku za hematologijo leto sprejmejo okoli tisoč onkoloških bolnikov, od akutnih levkemij in različnih kritično bolnih pacientov. Ambulantno pa pregledajo 23 tisoč pacientov, to je precej več kot pred desetimi leti, ko je bilo teh pregledov okoli 16 tisoč. »Pred kratkim so bili pri nas inšpektorji za mednarodno akreditacijo (JACIE). Presojali so programa presaditev krvotvornih matičnih celic in smo dobili izjemno ugodne ocene, smo znotraj 10 odstotkov najbolj uspešnih centrov v razvitem svetu,« je rezultate odličnega desetletnega dela povzel prof. dr. Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKCL. 

Izjemno vrhunska in prepoznavna v evropskem prostoru in širše je tudi nuklearnomedicinska stroka UKCL. Klinika za nuklearno medicino nudi onkološkim bolnikom najsodobnejše diagnostične in terapevtske postopke z uporabo odprtih virov ionizirajočega sevanja. Gre za ozko področje, ki pa v zadnjih letih doživlja skokovit razvoj in ima izjemno vlogo na terciarni ravni obravnave onkološkega bolnika.   

»Klinika za nuklearno medicino UKCL je edini center v Sloveniji in tudi širše v regiji, kjer zdravimo jetrne tumorje z metodo selektivne intraarterijske radioembolizacije. Pri tem zdravljenju sodeluje multidisciplinarni tim specialistov gastroenterologov, interventnih radiologov, specialistov nuklearne medicine in medicinske fizike,   usposobljenih na najvišji ravni. Kot edini v Sloveniji izvajamo ciljno radionuklidno zdravljenje vseh oblik napredovalih nevroendokrinih rakov. Kot prvi v Sloveniji smo uvedli molekularno slikovno diagnostiko nevroendokrinih rakov in raka prostate ter ciljno radionuklidno zdravljenje napredovalega raka prostate. V letu 2025 smo ciljno radionuklidno zdravljenje izvedli pri 141 onkoloških bolnikih. Pomemben del našega delovanja na področju onkologije predstavlja tudi diagnostika raka ščitnice. Strokovnjaki UKCL pokrivamo območje več kot polovice Slovenije, letno opravimo več kot 1.600 biopsij ščitnice in opredelimo več kot 150 primerov malignih obolenj. V urgentni ambulanti vsakodnevno obravnavamo tudi onkološke bolnike z zapleti zdravljenja z imunoterapijo in virov ionizirajočega sevanja,« pojasnjuje prof. dr. Katja Zaletel, dr. med., predstojnica Klinike za nuklearno medicino.

Ob zaključku je prof. dr. David Drobne, dr. med., izpostavil še izjemno dobrobit preventivnih programov, ki rešujejo življenja. Na področju prebavil je število rakov v porastu, predvsem je v porastu rak trebušne slinavke. »Istočasno pa imamo na voljo preventivne presejalne programe. Vsi, ki zdravimo onkološke bolnike, bi si želeli, da bi se vsi povabljeni udeleževali teh programov. Npr. Svit je izjemno uspešen program in je preprečil številne smrti v tej državi. Tisti, ki se udeležujejo teh programov, imajo izjemno veliko verjetnost, da tudi če odkrijemo neko predrakavo stanje, bo to z minimalnimi posegi pozdravljeno. Če pa morda že gre za raka debelega črevesja, bo ta rak ob rednih preventivnih pregledih odkrit v začetni fazi in bo ozdravitev mnogo bolj verjetna. Zato bi pozval vse prebivalce Slovenije, da se odzovejo na povabilo programa Svit in drugih programov. Kasnejša kot je diagnoza, večje tveganje je, da bo bolezen neozdravljiva. Zato dajmo si pustiti pomagati, tam kjer je ta pomoč na voljo,« je sklenil prof. dr. David Drobne. 

Enota za odnose z javnostmi