Ljubljana, 30. junij 2026. Dermatovenerološka klinika UKC Ljubljana je na področju kirurškega zdravljenja kožnih rakov za področje glave in vratu ter distalnega dela okončin z letošnjim letom sistemsko uvedla novo metodo zdravljenja – t. i. Mohsovo mikrokirurgijo. S tem je UKCL postal prva ustanova v regiji, ki izvaja te posege, Slovenija pa šesta evropska država, kjer se izvaja ta metoda. V letošnjem letu je bilo opravljenih že 70 posegov. Cilj pa je opraviti letno okoli 600 posegov in postati s strani ZDA licenciran regijski center za to metodo. Uspešnost odstranitve nemelanomskega kožnega raka s to metode je kar 99,6 odstotna.
»Kožni raki so v porastu tako v Sloveniji kot tudi v svetu. Pri klasični metodi odstranitve nemelanomsih kožnih rakov, se tkivo odstrani, rano zašije, preparat pa se na patohistološko preiskavo pošlje šele po posegu. V laboratoriju se vzorec nato pogleda, ali tumor sega v rob ali ne. Če se pokaže, da tumor ni bil odstranjen v celoti, se mora pri klasični metodi pacientu poseg ponoviti. To pomeni, da mora pacient pridobiti novo napotnico in priti na nov poseg. Tumor pa lahko v tem času raste,« je povedala prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., predstojnica Dermatovenerološke klinike.
Z Mohsovo mikrokirurgijo pa se odstranjeno tkivo na poseben način pregleda v laboratoriju že med posegom. Pogleda se, če so v vzorcu še prisotne tumorske celice, če je rob še pozitiven. Če je, kirurg naredili ponovno izrez tumorja in tkivo se ponovno pogledali, ali tumor še vedno sega v rob odrezanega tkiva ali ne. Šele, ko so vsi robovi negativni, kirurg bolniku zašije rano. Poseg je lahko nekoliko daljši, kot pri klasični metodi, a je zaključen v enem dopoldnevu. Poteka v lokalni anesteziji, pacient pa bolnišnico zapusti takoj po posegu.
»To pomeni, da bolnik v enem obisku opravi vso potrebno terapijo. Poleg tega je za paciente prednost te metode v tem, da se bistveno zmanjša možnost recidivov tumorja,« poudarja prim. doc. dr. Planinšek Ručigaj.
Pogoj za uvedbo te metode je, da ustanova razpolaga tako z usposobljenimi in licenciranimi kirurgi za izvajanje metode, kot tudi sodobno opremljenim, akreditiranim patohistološkim laboratorijem. Kot je povedala predstojnica, je pri akreditaciji veliko vlogo odigrala asist. Violeta Hosta, namestnica vodje Histopatološkega laboratorija Dermatovenerološke klinike. Dermatovenerološka klinika je tako ena od nekaj ustanov v Evropi, ki ima oboje združeno v eni stavbi, v neposredni bližini kirurških ambulant in lahko izvaja te posege.
Za uvedbo metode je bil ključen prof. dr. Aleksandar L. Krunić, ki prihaja iz ZDA, iz Chicaga, kjer je vrsto let delal in ima certifikat za izvajanje te metode. Poleg tega je usposobljen za poučevanje Mohsove mikrokirurgije.
»Uspešnost te metode je kar 99,6 odstotna. To pomeni, da ima pacient z primarnim bazalno celičnim karcinomom skoraj 100-odstotno verjetnost ozdravitve,« je o uspešnosti metode dejal gostujoči prof. dr. Aleksandar L. Krunić, specialist dermatovenerologije in Mohs kirurgije.
Poudaril je, da na kliniki deluje odličen tim, da sta na voljo dve operacijski dvorani, po potrebi pa se bo to število še povečalo.
»Zelo sem vesel, da imamo tudi tim mladih zdravnikov, ki jih učimo te metode, tako da bosta v enem do dveh letih za izvajanje teh posegov usposobljena še en ali dva zdravnika,« je napovedal prof. dr. Aleksandar L. Krunić in se čestital predstojnici za vse dosedanje korake pri uvajanju te metode v Slovenijo.
»Mohsova mikrokirurgija predstavlja najbolj uspešno metodo odstranjevanja celičnega karcinoma. Gre za poseben način odvzema tkiva in poseben način označevanja vzorca. Ko sprejmemo vzorec v histopatološki laboratorij, ga zamrznemo, obarvamo in pogledamo pod mikroskopom ter lahko zaradi posebnega načina odvzema tkiva in njegovega označevanja, s to metodo natančno povemo lokacijo, če je kje v kirurškem robu tumor še prisoten. To omogoča kirurgu, da poseg nadaljuje le na tistem mestu, kjer so tumorske celice še prisotne. Poseg pa se ponovi tolikokrat, dokler niso odstranjene vse tumorske celice. Kirurg s to metodo hitro pridobi natančne podatke o stanju kirurških robov in s skoraj sto odstotno gotovostjo ve, kdaj lahko poseg zaključi in ob tem odstrani čim manj zdravega tkiva,« je potek in prednosti metode opisala asist. Violeta Hosta, dr. med., namestnica vodje Histopatološkega laboratorija Dermatovenerološke klinike.
Pojasnila je, da kirurg te vzorce pregleduje skupaj s patologom in na podlagi vzorca iz količine tumorskih celic bolj natančno načrtuje, kako bo nadaljeval poseg.
Za pacienta pa to pomeni, da kirurg poleg vsega tumorskega tkiva odstrani minimalno količino zdravega tkiva, kar je pomembno za področje obraza in glave, še posebej za področje prehoda kože v sluznico, to je okrog oči in ust. Po takem posegu je zdravljenje hitrejše, brazgotine na vidnem delu obraza in vratu ter okončinah pa manjše.
