Ljubljana, 1. september 2026. Svet zavoda Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) se je na 5. redni seji 31. avgusta 2026 prvič sestal v sestavi s štirimi novo imenovanimi člani in za predsednika sveta potrdil novo imenovanega člana Matjaža Trontlja. Poleg Trontlja so novi člani: Andrej Lampe, Simona Kaučič in Janez Remškar.  

V nadaljevanju se je svet seznanil z delovanjem UKC Ljubljana na posameznih področjih,izvajanjem ključnih korakov strategije UKCL, izvajanjem investicij in drugih ključnih procesnih izboljšavah, ki so bile doslej izvedene v mandatu tega vodstva. Prav tako se je svet zavoda seznanil z perliminarnim poročilom revizije računovodskih izkazov za leto 2025. Neodvisna revizorska družba Deloitte bo UKC Ljubljana za računovodske izkaze 2025 izrekla pozitivno mnenje brez pridržkov. 

Svet zavoda se je seznanil s poročilom o poslovanju za prvih 6 mesecev letošnjega leta. Vodstvo UKC Ljubljana je svet seznanilo, da je bilo izvajanje delovnega programa uspešno. UKC Ljubljana je v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi s prvim polletjem 2025 realiziral za 5,97 odstotka več primerov (indeks 105,97). Pri ambulantni dejavnosti je bilo realiziranih kar za 10,7 odstotka več primerov (indeks 110,70), v hospitalni dejavnosti pa je izveden program rahlo (za 1,5 odstotka) pod načrtovanim (indeks 98,48). Realizacija obračunskih uteži je bila glede na preteklo leto višja za 4,99 odstotka. 

Ob več izvedenih storitvah kot v enakem obdobju lani, je UKC Ljubljana v obdobju januar–junij 2026 beležil presežek odhodkov nad prihodki v višini 4,8 milijona evrov, kar v deležu predstavlja en odstotek vseh prihodkov. Finančni rezultat je posledica z uredbo enostranskega znižanja cene zdravstvenih storitev v višini enega odstotka, sicer bi UKC Ljubljana posloval uravnoteženo.   

Vodstvo je svetu zavoda predstavilo analizo, ki kaže, da velik del klinik in kliničnih inštitutov UKC Ljubljana posluje pozitivno ali vsaj uravnoteženo in zgolj nekaj klinik posluje negativno. To kaže na pomanjkljivosti v sistemu vrednotenja (pod financiranje) posameznih vrst dejavnosti in potrebo po dodatnih sistemskih rešitvah. Npr. Nevrološka klinika se sooča z velikim številom obravnav zahtevnejših bolnikov in izredno dragimi zdravili, pri čemer vrednotenje teh bolnikov ni ustrezno, saj je povprečna priznana utež nezadostna. 

Predvsem so ključni sistemski dejavniki, ki vplivajo na poslovanje:
-    finančne posledice plačne reforme (neupoštevanje napredovanj, super nadure, odmena za praznike, delovna uspešnost), ki ni v celoti pripoznana v ceni zdravstvenih storitev,
-    podvrednotenje posameznih zdravstvenih programov, 
-    neplačano preseganje programa,
-    investicijski izzivi, povezani z zagotavljanjem ustreznih infrastrukturnih kapacitet in z visoko stopnjo odpisanosti drage medicinske opreme, kar se odraža v visokih stroških investicijskega in tekočega vzdrževanja,
-    težko odpustljivi bolniki,
-    zagotavljanje sredstev ustanovitelja v skladu s statusom UKC Ljubljana kot zavoda posebnega pomena za zdravstvo.

Zaradi presežka odhodkov nad prihodki je UKC Ljubljana v skladu z dopisom Ministrstva za zdravje pripravil in v minulem tednu že oddal Program ukrepov za stabilizacijo poslovanja. Z načrtovanimi ukrepi je vodstvo UKC Ljubljana na seji seznanilo svet zavoda. 

Načrt je UKC Ljubljana pripravil na podlagi podatkov o poslovanju, realizaciji programa, odhodkih po stroškovnih mestih, kadrovskih podatkov, projekcije likvidnosti in predlogov organizacijskih enot.

Vodstvo je kljub številnim omejitvam (velik del stroškov predstavljajo fiksni stroški dela, zaprtju 1/8 hospitala zaradi celovite obnove, medicinski inflaciji…) v dogovoru s stroko preučilo možne ukrepe za stabilizacijo poslovanja in v programu predlagalo ukrepe tako na odhodkovni kot prihodkovni strani. 

Na odhodkovni strani so predvideni:
•    optimizacija stroškov dela in študentskega dela,
•    optimizacija stroškov porabe zdravil in zalog materiala ter
•    racionalizacija stroškov zdravstvenih storitev zunanjih izvajalcev. 

Med ukrepi na prihodkovni strani pa so predvideni: 
•    izboljšanje kodiranja in obračunavanja zdravstvenih storitev,
•    izboljšanje produktivnosti v hospitalni dejavnosti ter
•    nujnost zagotovitve ustreznega vrednotenja in financiranja zdravstvenih storitev.

Učinek predvidenih ukrepov je ocenjen na 16,8 milijona evrov do konca leta. UKC Ljubljana ocenjuje, da bo s predlaganimi notranjimi in sistemskimi ukrepi mogoče doseči uravnoteženo poslovanje univerzitetne bolnišnice brez zmanjševanja dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev ter zaviranja razvoja terciarne in kvartarne dejavnosti.  

Je pa UKC Ljubljana ob tem poudaril, da so zaradi narave dejavnosti ukrepi na odhodkovni strani omejeni in po mnenju strokovnega sveta lahko povzročijo padec kakovosti in zmanjšanje dostopnosti zdravstvene oskrbe, zato bo za zagotavljanje dolgotrajnega stabilnega poslovanja univerzitetne bolnišnice potrebno izvesti tudi sistemske ukrepe na prihodkovni strani.

UKC Ljubljana je vsako leto do sedaj izvajal številne aktivnosti za učinkovitejše obvladovanje in povečanje prihodkov in tako lani prvič po letu 2017 zaključili s presežkom prihodkov nad odhodki. 

Svet UKCL se je seznanil, da je UKC Ljubljana uspešno pridobil uporabno dovoljenje za prenovljene prostore zadnje faze prenove urgence v Urgentnem kirurškem bloku (UKB) (faza 3c) – prostor z  dvema velikima in tremi malimi operacijskimi dvoranami. S tem se zaključuje 20-letni projekt prenove Urgence UKC Ljubljana, ki se je s položitvijo temeljnega kamna pričel 18. julija 2007, idejna zasnova pa sega že v leto 1996. Prenova je potekala v treh fazah s številnimi vmesnimi prekinitvami. Prvi del projekta je bil z otvoritvijo heliporta zaključen 2013, nato je bila leta 2015 zaključena prenova Internistične prve pomoči in SNMP. Zdaj pa je zaključena še prenova najzahtevnejšega dela UKB, ki je prav tako potekala po fazah. 

Gre za celostno prenovo enega najbolj obremenjenih urgentnih centrov v Evropi, ki letno obravnava 170 tisoč pacientov in je potekal ob sočasni nezmanjšani delujoči urgentni dejavnosti. 

V teku je skupno še 76 investicijskih projektov v vrednosti 330 milijonov evrov na 80 tisoč kvadratnih metrov  površin v UKC Ljubljana. 

Ob zaključku seje je generalni direktor doc. dr. Marko Jug ponudil svoj odstop in s tem možnost, da svet zavoda svoje pristojnosti izvaja preko generalnega direktorja po lastni izbiri. Doc. dr. Jug se je ob tem zahvalil svetu zavoda za štiriletno sodelovanje, novemu svetu zavoda pa je zaželel uspešno delo. Svet zavoda o odstopu odloča korespondenčno, da bo tako zagotovljeno vsem članom sveta zavoda, da se opredelijo do odstopa.