Ljubljana, 11. 9. 2024 -  Skupno stališče stroke kliničnih psihologov in psihiatrov UKC Ljubljana (UKCL), Onkološkega inštituta (OI) in URI Soča je, da predlog Zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti potrebuje spremembe v ključnih vsebinah, ki jih poskuša urejati. Uvedba hitrih rešitev, ki jih predlaga, je nevarna in prinaša resne posledice za zdravstveno oskrbo pacientov. 

V okviru javne obravnave osnutka Zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti so bile s strani skupine kliničnih psihologov UKCL v roku podane pripombe na osnutek zakona. Da predlagane pripombe, ki so bile pripravljene s strani psihiatrov in kliničnih psihologov predlagatelju zakona je pritrdil tudi strokovni svet UKCL. Prav tako sta podporo pripombam podala strokovna sveta URI Soča in vodstvo Onkološkega inštituta. 

Predlog zakona prinaša resne posledice za zdravstveno oskrbo pacientov, zato ga je v takšni obliki potrebno zavrniti, je skupno stališče kliničnih psihologov, otroških psihiatrov in psihiatrov UKCL, OI in URI Soča.   

»V UKC Ljubljana imamo dolgoletne izkušnje s kliničnopsihološko obravnavo bolnikov, pri čemer je psihoterapevtska obravnava ključen del le te. Zaradi izkušenj s psihoterapijo in drugimi oblikami psihosocialne pomoči smo se čutili dolžni odzvati na osnutek zakona, je v uvodu pojasnila mag. Petra Bavčar, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., kognitivno vedenjska terapevtka in supervizorka, ki dela v Centeru za motnje glasu, govora in požiranja, na Kliniki za ORL in CFK, UKC Ljubljana. 

Vsakršna oblika pomoči bolniku ali klientu ni psihoterapija. V UKC Ljubljana obravnavamo bolnike s telesnimi boleznimi, ki imajo primarne ali sekundarne duševne težave ali motnje. Obravnavamo jih s pomočjo terapevtskih pristopov, ki so teoretično in znanstveno dokazano učinkoviti. 

»Sama sem kognitivno-vedenjska terapevtka. Tako zdravstvena stroka kot tudi bolniki vedno bolj prepoznavajo potrebe po strokovni psihoterapiji. Težave bolnikov je potrebno videti na kontinuumu: od globoko izražene preko zmerno do blago izražene duševne motnje ter kot odziv na življenjske stresne situacije. Pomoč iščejo tudi ljudje, ki si želijo le izboljšati svoje življenjsko funkcioniranje. Strokovnjaki, ki obravnavajo bolnike ali kliente z različnimi naštetimi težavami, naj bi imeli različno strokovno znanje, različne kompetence,« je pojasnila mag. Petra Bavčar. 

Opozorila je, da osnutek zakona ne razlikuje različnih oblik pomoči, predvideva prenizke kriterije teoretičnih izobraževanj in praktičnih usposabljanj ter ne predlaga znanstveno podprtih psihoterapevtskih pristopov celo za področje globokih duševnih motenj.  

»Zaradi omenjenega se nam zdi osnutek nevaren, zakon mora zaščititi vse, predvsem pa najbolj ranljive skupine bolnikov. Varno in strokovno obravnavo lahko ponudijo le ustrezno usposobljeni strokovnjaki,« je stališče kliničnih psihologov in psihiatrov UKCL do predloga zakona strnila mag. Bavčar.   

Preberite več s sporočilu za javnost.

Enota za odnose z javnostmi