Ljubljana, 15. maj 2026. Ekipi Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino in Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana pod vodstvom dr. Miše Fister, dr. med. in dr. Tomaža Goslarja, dr. med. je kot prvi v svetovnem merilu uspelo z randomizirano klinično študijo potrditi, da predbolnišnično zdravljenje z zdravilom za raztapljanje strdkov pri pacientih z srčnim infarktom izboljša izid zdravljenja.
Rezultati študije so že bili publicirani v znanstveni reviji Circulation, ki je ena od najuglednejših in najvplivnejših revij na področju kardiologije in predstavljeni na enem izmed največjih svetovnih srečanj kardiologov v Združenih državah Amerike, kjer je bilo predavanje uvrščeno v sklop najbolj odmevnih in izpostavljenih raziskav s področja kardiologije.
Randomizirana študija »Heparin STEMI« je zajela 600 slovenskih bolnikov in je kot prva potrdila, da so pacienti, ki so že ob posredovanju urgentnega zdravnika na podlagi EKG slike in ob posvetu s specialistom kardiologije UKC Ljubljana že pred prihodom v bolnišnico prejeli zdravilo (heparin), imeli večkrat odprto žilo na koronografiji.
»V Sloveniji se je med leti 2000 in 2004 vzpostavila STEMI mreža, ki omogoča najhitrejši prihod bolnika s srčnim infarktom na urgentno koronarografijo za vzpostavitev ponovnega pretoka krvi v infarktni arteriji. Od 2022 do 2025 smo v UKCL izvedli raziskavo »Heparin STEMI« na 600 bolnikih, s katero smo ugotavljali učinkovitost in varnost heparina (zdravila za topljenje strdkov) ob prvem kontaktu z zdravstveno ekipo na terenu na pretok po infarktni žili,« je povedala vodja raziskave doc. dr. Miša Fister, dr. med., iz Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Interne klinike.
»Ugotovili smo, da je aplikacija heparina učinkovita, saj je 43% bolnikov, ki je na terenu prejelo heparin, na koronarografiji že imelo vzpostavljen pretok po tarčni žili. Bolniki v kontrolni skupini so imeli vzpostavljen pretok v 27%. Razlike v številu pomembnih krvavitev med zdravljenjem v bolnišnici med skupinama ni bilo,« je rezultate študije predstavil doc. dr. Tomaž Goslar, dr. med., iz Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Interne klinike.
V Sloveniji smo v svetovnem vrhu na področju obravnave pacientov z infarktom. V Slovenji je čas od pojava prvih simptomov do prvega stika z zdravnikom nekje med 65 in 70 minutami, kar je razmeroma kratek čas. Nato pa je pacient v dobri uri, 65 minutah že v kliničnem centru, na posegu, s katerim se ta žila odpre. V povprečju v UKCL obravnavamo dva taka pacienta na dan, kar je 700 na leto.
Kot je poudaril dr. Miha Čerček, dr. med., »so izidi zdravljenj med boljšimi v Evropi. To je zasluga ne le nas, ampak tudi zelo dobre predbolnišnične oskrbe in tega, da je Slovenija majhna z dobro avtocestno povezavo in da večina pacientov pride v tem času do oskrbe.«
Kot je opozoril urgentni zdravnik mag. Mitja Mohor, dr. med., iz Službe nujne medicinske pomoči (SNMP) ZD Kranj, je bolečina v prsih lahko simptom resne bolezni, ki ogroža življenje. Bolečina ob srčnem infarktu je običajno močna, stalna in tiščeča. »V takem primeru se mudi, zato čim prej pokličite na 112 in ne vozite pacienta sami na urgenco. Dispečer zdravstva bo iz podatkov o bolniku ocenil njegovo stanje in v primeru suma na srčni infarkt, aktiviral ekipo nujne medicinske pomoči. Ekipa NMP bo bolnika ob prihodu pregledala, naredila EKG. Če bo ekipa ugotovila, da gre za srčni infarkt tipa STEMI, bo dobil zdravilo in ga bodo urgentno prepeljali v katetrski laboratorij,« je pot pacienta opisal urgentni zdravnik mag. Mitja Mohor, dr. med., iz Službe nujne medicinske pomoči (SNMP) ZD Kranj. Prav on je bil tisti, ki je sodeloval pri oblikovanju STEMI mreže.
Prof. dr. Marko Noč, dr. med., iz Kliničnega oddelek za intenzivno interno medicino Interne klinike je poudaril, da zdravljenje srčnega infarkta nedvomno predstavlja eno najuspešnejših zgodb v medicini. »Ko sem pričel svojo profesionalno pot v letu 1987, je bolnišnična umrljivost v UKC znašala okoli 20%, pri zadnjih 100 bolnikih v letih 2021-2022, ki sem jim osebno odpiral s strdkom zaprto koronarno arterijo, pa le 2%. V luči tega, da v UKC letno zdravimo okoli 700 takih bolnikov, si lahko vsak sam izračuna, koliko rešenih življenj to pomeni. Glavni strokovni preboj se je nedvomno zgodil v letu 2000 z uvedbo sistematičnega mehaničnega odpiranja zaprte koronarne arterije, ki smo ga skupaj z predbolnišničnimi urgentnimi zdravniki, interventnimi kardiologi in zdravniki intenzivisti v Sloveniji uvedli med prvimi na svetu,« je povedal prof. dr. Marko Noč.
Generalni direktor doc. dr. Marko Jug, dr. med., je poudaril, da to ni le uspeh UKC Ljubljana ampak celotnega sistema. »Če želimo, smo sposobni povezati v zelo učinkovito verigo najrazličnejše specialnosti. Pri enem takem primeru sodeluje 10 vrhunskih specialistov, ki omogoči preživetje in kvalitetno življenje pacientu. To ni samoumevno, to zagotavljamo 24 ur na dan in za to je potrebno zelo veliko medicinskega osebja, predvsem pa predanost ljudi, da želijo to opravljati.«
Zahvalil se je prof. dr. Noču, da je s svojo prodornostjo okužil vse svoje sodelavce na KO za interno intenzivno medicino, ki naprej razvijajo najmodernejša zdravljenja. »Najmodernejša zdravljenja, ta vrhunska medicina, se ne morejo zgoditi, če ti oddelki ne bi istočasno izvajali tudi razvoja vrhunske znanosti. Brez tega bi hitro zapadli v povprečnost.« Prav tako se je zahvaliti prehospitalnim enotam, vsem oddelkom v UKCL, ki so pri tem sodelovali, in vem drugim, ki na ravni države sodelujejo, da tak sistem deluje.
Doc. dr. Peter Radšel, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Interne klinike je povedal, da je zelo ponosen na vse svoje sodelavce, da so zmogli toliko entuziazma, da so to raziskavo začeli in končali. »To pomeni, da tudi sedanje generacije zmoremo nadaljevati delo, ki so ga naši predhodniki dobro zastavili in da znamo dobro timsko sodelovati. Takšna raziskava postavlja ne samo UKC Ljubljana ampak tudi celo Slovenijo na zemljevid inštitucij, ki znajo narediti dobro znanstveno-raziskovalno delo.
Doc. dr. Fister pa se je ob zaključku zahvalila bolnikom, ki so sodelovali v študiji, predhospitalni enotam, ki so bile ključne in celotnemu osebju KO za kardiologijo in KO za intenzivno interno medicino, saj gre, kot je povedala, »za skupni dosežek, za katerega upa, da bo premaknil smernice naprej.«
Kot sta povedala vodji raziskave, bo strokovno zelo odmevna študija najverjetneje vplivala na mednarodne smernice zdravljenja srčnega infarkta. Po vzoru slovenske študije so tudi kitajski strokovnjaki s podobno študijo že potrdili ugotovitve ekipe UKC Ljubljana, kar bo dodatno utrlo pot načinu obravnave teh pacientov, kot ga poznamo v Sloveniji.
Več v sporočilu za javnost.
Posnetek novinarske konference je dostopen tukaj.
