Zgodovinski mejniki

Ustanovljena 1786

Zahvala za ustanovitev bolnišnice v Ljubljani gre Jožefu II., ki je leta 1786, dve leti po svojem obisku v Ljubljani, na katerem se je zavzel za ustanovitev bolnišnice, podpisal odlok o ustanovitvi Civilne bolnice v Ljubljani. Za bolnišnico so določili samostan diskalceatov na Ajdovščini. Vodenje so prevzeli usmiljeni bratje iz Trsta. Ko so Francozi leta 1813 zapustili Ljubljano, je bolnišnico na Ajdovščini prevzela mestna občina, leta 1849 pa dežela Kranjska. Leta 1865 je bila na Poljanah odprta otroška bolnišnica.

Ker zgradba stare Civilne bolnice ni več zadoščala za vse bolnike, je deželni zbor leta 1888 ukazal izgradnjo nove bolnišnice. Izgradnja nove, Deželne bolnice se je pričela 1893, dokončana pa je bila 1895. Zgrajena je bila v paviljonskem sistemu, v njej pa je bilo 568 postelj. Prvo leto delovanja je bolnišnica sprejela 5.420 bolnikov, leta 1911 pa je število naraslo na 10.479. Bolnišnica je imela centralno parno kurjavo, parno kuhinjo in pralnico ter električno centralo.

Med obema vojnama je skrb za zdravstvo od deželne vlade v Ljubljani prevzela osrednja vlada v Beogradu, ki je sicer kupila zgradbo za žensko bolnišnico, za izgradnjo novih ali razširitev starih pa ni skrbela. Leta 1927 je bolnišnico prevzela v upravljanje ljubljanska oblastna samouprava, kar je bila za bolnišnico nedvomno koristno, saj so bili nemudoma narejeni načrti za preureditev in dograditev bolnišnice. Število bolnikov je po letu 1918 naraščalo in doseglo število 15.000 bolnikov letno. Tako je ostalo do leta 1927, ko je število bolnikov začelo hitro rasti. Leta 1938 je bilo sprejetih že 31.419 bolnikov, leta 1940 pa že 35.600.

10 let gradnje po zasnovi Stanka Kristla

Pristojni so si zaradi težkih pogojev dela že pred II. svetovno vojno prizadevali, da bi Ljubljana dobila novo bolnišnico. Stanje se je po letu 1945 nekoliko popravilo, vendar se je kmalu znova pokazala potreba po večjih prostorih in boljših pogojih dela.

• Skupščina SRS Slovenija je 30. junija 1966 sprejela Zakon o nadaljnji izgradnji kliničnega centra v Ljubljani in za ta namen zagotovila 191 milijonov dinarjev (revalorizirano po preračunu SURS 170 milijonov evrov leta 2020). 40% denarja je zagotoivla SR Slovenija, 30% občine na območju mesta Ljubljane in 30% ostale občine v regiji. Tako se je 13. julija 1966 pričela gradnja osrednje stavbe Kliničnega centra. Končna investicijska vrednost je bila 617 milijonov dinarjev v letu 1975 (revalorizirano po preračunu SURS 153 milijonov evrov leta 2020).

Gradnja osrednje stavbe Kliničnega centra je trajala skoraj 10 let, slovesna otvoritev Kliničnega centra pa je bila 29. novembra 1975.

Leta 1996 je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o preoblikovanju javnega zavoda Klinični center Ljubljana, na podlagi katerega je svet zavoda sprejel nov Statut organizacije. S tema aktoma so bile natančneje opredeljene temeljne dejavnosti Kliničnega centra - zdravstvena dejavnost ter izobraževalna in raziskovalna dejavnost Ustanovitelju - Republiki Sloveniji - oziroma Vladi republike Slovenije v njenem imenu, so bila dana večja upravljavska pooblastila kot doslej, funkcija managementa pa je bila razdeljena na generalnega in strokovnega direktorja.

S 1.1. 1998 sta se iz Kliničnega centra izločila SPS Psihiatrična klinika ter Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo (Golnik). Konec leta 1998 je imel KC 2700 postelj in 6027 zaposlenih. V tem letu se je v KC zdravilo 84.500 bolnikov, v ambulantah pa je bilo opravljenih 670.000 pregledov.

Od leta 2000 se je začela pospešeno uveljavljati računalniška tehnologija, tako so zaposleni pridobili pravico do kreiranja in uporabe e-pošte s končnico kclj.si.

Leta 2007 je bila končana gradnja 11.500 kvadratnih metrov velike Nevrološke klinike, za katero je bil temeljni kamen položen leta 1997. Začela se je gradnja nove ljubljanske urgence, DTS (Diagnostično-terapevtske službe), ki bo predvidoma končana leta 2012.

Leta 2009 je bila, po 15 letih od začetne pobude civilne pobude, končana gradnja nove Pediatrične klinike v Ljubljani, prav tako sta bili v veliki meri sta zaključeni dozidava in prenova Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo (ORL).

Leta 2013 je bil na strehi UKC Ljubljana odprt heliport. Heliport pomeni pomembno pridobitev za paciente v celotni državi in v tujini, saj bolnike s helikopterji lahko prepeljemo neposredno na UKC Ljubljana in s tem prihranimo življenjsko pomembne sekunde.