Zunanji sluhovod je približno 2,5 cm dolga cev, ki povezuje uhelj in srednje uho. Opna, ki razmejuje sluhovod in votlino srednjega ušesa, se imenuje bobnič. Koža sluhovoda vsebuje dlačne folikle, žleze lojnice in žleze, ki izločajo ušesno maslo ali cerumen.
Odločujoč dejavnik pri nastanku vnetja zunanjega sluhovoda je zmanjšana količina zaščitnega sloja ušesnega masla, ki sluhovod čisti, ščiti in deluje kot lubrikant. Če se torej sprašujete, kaj morate storiti glede vašega ušesnega masla, je pravilen odgovor popolnoma nič. Samočistilni mehanizem ušesa namreč potiska ušesno maslo z odluščenimi celicami kože navzven, zato večina ljudi ne potrebuje čiščenja sluhovodov in odstranjevanja ušesnega masla. Predvsem pri starejših ljudeh samočistilni mehanizem pogosto deluje slabše, takrat je maslo potrebno strokovno odstraniti z za to namenjenimi instrumenti. Čiščenje sluhovod z vatiranimi palčkami, s sponkami, kovinskimi sondami, ključi ali nestrokovno izpiranje z vodo in milom lahko povzroči opraskanine sluhovoda, poškodbe bobniča, okužbo in dodatno vkleščenje ušesnega masla.
Vnetje sluhovodov povzročajo bakterije, redkeje tudi glive. Do razmnoževanja gliv v sluhovodu pogosto pride po predhodnem zdravljenju bakterijskega vnetja sluhovoda. Vnetje sluhovodov je bolezen, ki se značilno pojavlja v poletnih mesecih, v toplih in vlažnih pogojih. Že izraz swimmer's ear (plavalno uho), ki se je v angleško govorečem svetu uveljavil za vnetje sluhovoda, opredeljuje plavanje kot pomemben dejavnik za nastanek vnetja. Prekomerno močenje sluhovodov ali voda, ki po plavanju ostane ujeta v njem, izplavlja ušesno maslo ter razmehča kožo sluhovodov, kar omogoči vdor bakterij v kožo in nastanek vnetja. Dodatno nastanek vnetja vzpodbudijo še potenje, anatomsko ozki sluhovodi, uporaba slušnih aparatov, ušesnih slušalk, čepov, poškodba pri mehanskem čiščenju (npr.: z vatirano palčko) in draženje kože zaradi šamponov ali lakov za lase.
V zgodnji fazi razvoja vnetja se pojavi srbenje, ki mu kmalu sledi bolečina in izcedek. Pogosta sta tudi občutek polnosti in naglušnosti, ki se pojavita takrat, ko se sluhovod zamaši zaradi izcedka ali otekline kože. Bolezen spremlja tudi huda bolečina, ki jo še dodatno poslabša že rahel pritisk ali poteg za uhelj. Običajno so bolniki zaradi bolečine še dodatno prizadeti. Pojavijo se tudi povečane bezgavke na vratu. Vnetje se lahko širi tudi v predel uhlja. Takrat postane uhelj rdeč, otečen in boleč.
Ob vnetju sluhovoda je potrebno obiskati zdravnika. Uporaba zdravil iz ljudske medicine, kot so vlivanje olja ali natreska v uho, stanje pogosto še poslabša in zdravniku oteži čiščenje sluhovoda. V primerih, ko vnetje ni hudo izraženo, zadostujejo že preprati, ki zakisajo sluhovod. Kislo okolje je toksično za mnoge bakterije in glive. Nekatere izmed takšnih preparatov je mogoče kupiti tudi v lekarni. V primeru močneje izraženega vnetja je potrebno zdravljenje s protimikrobnimi učinkovinami v obliki, kapljic, mazil ali krem. Pri zdravljenju je pomembno tudi temeljito čiščenje, ki naj ga izvede zdravnik. S čiščenjem odstranimo ušesno maslo, odluščene celice kože in glavnino mikroorganizmov ter omogočimo lažje samočiščenje ušesa in lokalno delovanje zdravil. V primerih, ko je sluhovod prehoden, običajno uporabljamo zdravila v obliki kapljic. Kadar pride do otekline in posledično stisnjenega, neprehodnega sluhovoda, kapljice ne bi dosegle obolelega mesta. Takrat se zdravilna učinkovina nanese na trak, ki ga za dan ali dva vstavimo v sluhovod. Zaradi spremljajoče bolečine je večinoma potrebno tudi protibolečinsko zdravljenje. Ob primernem zdravljenju bolečina izgine v nekaj dneh, večinoma se uho popolnoma pozdravi v sedmih do desetih dneh. Ker vnetje ni nalezljivo, ni potrebe po omejitvi stikov z drugimi ljudmi.
Redko vnetje sluhovoda vodi v resna stanja, ki ogrožajo življenje. Ogroženi so predvsem starejši bolniki s sladkorno boleznijo in imunsko oslabeli bolniki. V teh primerih se vnetje lahko širi izven ušesa v okolna mehka tkiva in kosti lobanjske baze. Ti bolniki potrebujejo daljše zdravljenje v bolnišnici tako z lokalnimi kot tudi sistemskimi antibiotiki. V nekaterih primerih celo kirurški poseg za odstranitev mrtvine in vnetnega tkiva. Vendarle se ti zapleti razvijejo redko.
Pogosto se vnetje sluhovodov zamenjuje s kronično srbečico sluhovodov, ki se lahko z različno intenzivnostjo pojavlja več let. Najpogosteje je vzrok srbenja sluhovodov premalo ušesnega masla ali njegova spremenjena sestava, ki vodi v suho kožo sluhovodov in neprijeten občutek srbenja. Na voljo je sicer nekaj preparatov za blaženje težav. Vseeno je tudi v teh primerih priporočljiv obisk zdravnika, ki lahko izključi druga stanja. Srbenje sluhovodov je namreč lahko posledica tudi kontaktnega dermatitisa, luskavice in kronične okužbe z bakterijami in/ali glivami.
Članek je pripravil asistent Aleš Grošelj, dr. med, iz Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo.
